Kaj pomeni premagati primerjalni indeks?
Na začetku leta številni upravljavci premoženja govorijo o tem, ali so premagali primerjalni indeks. Kaj sploh je indeks, ko govorimo o investiranju?
Odpri galerijo
Indeksi so neke vrste merilo. Dajo nam boljši pogled na to, kje je bil trg v preteklosti in kje je danes. Temu so bili vsaj namenjeni v svoji izvirni obliki.
Charles Dow, soustanovitelj Dow Jones & Co., je izračun prvega indeksa objavil leta 1884. Indeks je bil merilo gibanja 11 delnic podjetij, ki so predstavljala temelj ameriškega gospodarstva. Kar devet od teh je bilo povezanih z železnicami. Originalen indeks ni bil uspešen pri svojem namenu, zato je bil leta 1896 predstavljen indeks Dow Jones Industrial Average, vrednost katerega še vedno zasledimo na naslovnicah največjih svetovnih finančnih časopisov.
Od prvega indeksa do danes se je zelo veliko spremenilo. Trenutno je na svetu več kot 3,7 milijona različnih indeksov. Ta podatek mnogi uporabljajo kot argument pri trditvi, da so indeksi v današnjih časih postali neuporabni. Še vedno pa indekse sestavlja omejeno število delnic podjetij in še vedno merijo stanje trga oziroma njegovega posameznega dela.
Razvoj indeksov je zelo veliko prispeval k razvoju investicijskih produktov. Prvi indeksni skladi so se pojavili v 70. letih prejšnjega stoletja in s tem so indeksi nehali biti merilo, ampak so postali cilji, ki so jih morali zasledovati upravljavci premoženja. Ta evolucija je spodbudila nadaljnji razvoj. Investicijski skladi so bili še vedno zelo dragi, trgovanje tudi, upravljanje pri združitvah in prevzemih posameznih podjetij pa je bilo prezapleteno; številni trgovalci so namreč poskušali prehiteti dogodke in so cene delnic večkrat pognali v nebo, še preden je upravljavcem uspelo prilagoditi naložbeni portfelj.
Vse skupaj je spodbudilo razvoj vedno hitrejših in cenejših rešitev, posledica česar je večje število indeksov in tudi nižji stroški za varčevalce, sredstva katerih so investirana v investicijskih skladih. Čeprav se zelo veliko indeksov ne uporablja več za svoj prvotni namen, jih večina še vedno meri stanje posameznega segmenta trga. Preostali pa so bolj ali manj orožje v vojni med zagovorniki pasivnega in zagovorniki aktivnega investiranja.
Indeksi se bodo razvijali tudi v prihodnje, zmagovalci pri tem pa bomo vlagatelji. Njihova uporaba pri merjenju uspešnosti upravljavcev bo te prisilila k nadaljnjemu nižanju stroškov in k vedno bolj uspešnemu upravljanju sredstev.
Charles Dow, soustanovitelj Dow Jones & Co., je izračun prvega indeksa objavil leta 1884. Indeks je bil merilo gibanja 11 delnic podjetij, ki so predstavljala temelj ameriškega gospodarstva. Kar devet od teh je bilo povezanih z železnicami. Originalen indeks ni bil uspešen pri svojem namenu, zato je bil leta 1896 predstavljen indeks Dow Jones Industrial Average, vrednost katerega še vedno zasledimo na naslovnicah največjih svetovnih finančnih časopisov.
Od prvega indeksa do danes se je zelo veliko spremenilo. Trenutno je na svetu več kot 3,7 milijona različnih indeksov. Ta podatek mnogi uporabljajo kot argument pri trditvi, da so indeksi v današnjih časih postali neuporabni. Še vedno pa indekse sestavlja omejeno število delnic podjetij in še vedno merijo stanje trga oziroma njegovega posameznega dela.
Investicijski skladi in trgovanje so bili dragi, upravljanje pri združitvah in prevzemih posameznih podjetij pa prezapleteno; številni trgovalci so poskušali prehiteti dogodke in so cene delnic večkrat pognali v nebo.
Razvoj indeksov je zelo veliko prispeval k razvoju investicijskih produktov. Prvi indeksni skladi so se pojavili v 70. letih prejšnjega stoletja in s tem so indeksi nehali biti merilo, ampak so postali cilji, ki so jih morali zasledovati upravljavci premoženja. Ta evolucija je spodbudila nadaljnji razvoj. Investicijski skladi so bili še vedno zelo dragi, trgovanje tudi, upravljanje pri združitvah in prevzemih posameznih podjetij pa je bilo prezapleteno; številni trgovalci so namreč poskušali prehiteti dogodke in so cene delnic večkrat pognali v nebo, še preden je upravljavcem uspelo prilagoditi naložbeni portfelj.
Vse skupaj je spodbudilo razvoj vedno hitrejših in cenejših rešitev, posledica česar je večje število indeksov in tudi nižji stroški za varčevalce, sredstva katerih so investirana v investicijskih skladih. Čeprav se zelo veliko indeksov ne uporablja več za svoj prvotni namen, jih večina še vedno meri stanje posameznega segmenta trga. Preostali pa so bolj ali manj orožje v vojni med zagovorniki pasivnega in zagovorniki aktivnega investiranja.
Indeksi se bodo razvijali tudi v prihodnje, zmagovalci pri tem pa bomo vlagatelji. Njihova uporaba pri merjenju uspešnosti upravljavcev bo te prisilila k nadaljnjemu nižanju stroškov in k vedno bolj uspešnemu upravljanju sredstev.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.