Kaj počne Warren Buffett

Eden najbolj znanih vlagateljev je gotovo Warren Buffett, drugi najbogatejši Zemljan ter po mnenju številnih poznavalcev tudi eden najuspešnejših vlagateljev. Buffett je že od leta 1970 predsednik in največji delničar družbe Berkshire Hathaway, ki ima več kot 160 milijard dolarjev delniških naložb.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Njegova filozofija vlaganja temelji na kupovanju temeljno podcenjenih delnic, ki jo je prevzel od svojega mentorja in vlagatelja Benjamina Grahama, znanega tudi kot očeta »value« investiranja.

Vsi večji institucionalni vlagatelji so dolžni o svojih naložbah poročati četrtletno, ta poročila pa so objavljena v 45 dneh po zaključku vsakega trimesečja. Tako kot številni drugi jih mora oddati torej tudi Buffett. In zakaj bi koga zanimalo, kaj počne Buffett, če pa so informacije o strukturi naložb in spremembah v preteklem četrtletju objavljene s tako veliko časovno zamudo? Študije, ki so proučevale donos, ustvarjen na podlagi investiranja po objavi četrtletnih poročil (nakup desetih največjih pozicij v enakem desetodstotnem deležu), kažejo zelo dobre rezultate v primerjavi z donosi družbe Berkshire Hathaway. Ključni vzrok za dober donos tako ustvarjenega portfelja je zelo dolgoročna usmerjenost Buffetta. Posledično lahko spremljanje naložbenih odločitev dolgoročnih vlagateljev prinese dobre naložbene ideje tudi tistim, ki pri svojem portfelju uresničujejo podobno filozofijo vlaganja na kapitalskih trgih.

Reuters
Reuters

In kakšni so Buffetovi načini vlaganja? Temeljijo predvsem na dolgoročni časovni usmerjenosti, torej na načelu »kupi in drži«. Pri nakupu večjih podjetij se Buffett osredotoča na družbe, ki imajo močno pozicijo v svoji panogi, so stabilne oziroma konsistentno ustvarjajo dobičke, hkrati pa so nizko zadolžene ter izkazujejo dobro dobičkonosnost kapitala. A družbe morajo biti tudi iz panog, ki jih Buffett, kot je v preteklosti sam že večkrat poudaril, razume, njihovo vodstvo pa mora biti kakovostno. Seveda je nujen tudi pravi trenutek nakupa, torej ko so vrednotenja poceni oziroma na trgu vlada strah. 

Več iz rubrike