Kaj moram vedeti, preden začnem varčevati za svojega otroka

Odgovor

Vzajemni skladi so po mojem mnenju ena primernejših oblik za dolgoročno mesečno varčevanje za potrebe otrok v prihodnosti. Mesečno varčevanje v vzajemnih skladih omogoča dobro povprečno oplemenitenje privarčevanega zneska, saj vlagatelj tveganja zniža in razprši.

Pred začetkom varčevanja najprej izberite tip vzajemnega sklada: delniški, mešani ali obvezniški. Pri izbiri imejte v mislih vaše cilje, dolžino varčevanja in tveganje, ki si ga lahko privoščite. Izbira sicer ni dokončna, saj med posameznimi podskladi istega krovnega sklada po navadi lahko prehajate neomejeno in brezplačno.

Pri varčevanju v vzajemnih skladih bodite pozorni na stroške varčevanja, ker bodo ti dolgoročno pomembno vplivali na končno donosnost naložbe. Pri vlaganju v vzajemne sklade ločimo posredne (upravljavska in skrbniška provizija) in neposredne (vstopni, izstopni, stroški prehoda) stroške. Pomembni stroški so seveda vsi, saj ob predpostavki, da si boste povprečen strošek znižali že samo za eno odstotno točko, bo končni rezultat precej boljši – v dvajsetih letih to znaša približno 22 odstotkov oziroma kar dobro petino zneska. Pri dveh odstotkih se približamo že 50-odstotni, pri treh pa kar 80-odstotni razliki privarčevanega zneska.

Pexels

Dodatna prednost varčevanja v vzajemnih skladih je tudi, da številne družbe za upravljanje pri mesečnih varčevanjih vlagatelju ne zaračunajo ali pa vrnejo že plačane vstopne stroške.

Omenili ste, da bi varčevali za otroka. V tem primeru bi to najverjetneje bilo dolgoročno varčevanje, za katerega so primernejši delniški vzajemni skladi. Zakaj delniški? Ker so dolgoročno donosnejši, morebitna višja nihanja pa postanejo skoraj neopazna. Še bolje, negativni donosi na začetku varčevalne poti zaradi metode povprečnega stroška močno izboljšajo končni rezultat. In če imate pred sabo še vsaj deset let varčevanja, so padci v prvi tretjini celotnega obdobja priporočljivi, ne glede na to, kako čudno se to sliši. Dejstvo je, da nastane korekcija povprečno trikrat na desetletje, do krize pa najmanj enkrat. Pomembno pa je, da to obrnete sebi v prid.

Če so padci za dolgoročne varčevalce v prvi tretjini varčevanja priporočljivi, se morate tem izogniti v zadnji tretjini. Varčevanje naj bo sestavljeno tako, da boste v prvi tretjini celotnega obdobja akumulirali premoženje, v drugi se ukvarjali z maksimizacijo donosov, v zadnji pa se pomikali proti vse varnejši strukturi, da vas tudi morebitna kriza ne bi prizadela.

Odločiti se morate še za trge in sektorje, v katere se boste usmerili. Če ste popolni laik, lahko izberete tudi tipični globalni delniški sklad, kjer so zastopani vsi pomembnejši trgi s poudarkom na razvitih državah. Dolgoročno pričakovano donosnost teh skladov ocenjujemo na okoli sedem odstotkov na leto. Naložbenemu portfelju lahko dodate tudi sklad, ki zbrana sredstva investira v delnice podjetij na trgih, ki so trenutno poceni in imajo višji potencial za rast. Tako bi si zvišali dolgoročno pričakovano donosnost, vendar vas hkrati opozarjam tudi na tveganje celotnega portfelja, zato bodite pripravljeni na višja nihanja.