Kaj lahko ustavi vse hitrejšo rast?

Nadaljnjo rast lahko ustavijo politiki.

V zadnjih dveh letih je svetovno gospodarstvo v obdobju rasti kljub izmeničnim obdobjem pozitivnih in negativnih trendov. V enem od teh kratkih ciklov so ameriški in svetovni delniški trgi zaznali več kot desetodstotni padec. Poudarili bi predvsem mini cikel avgusta in septembra 2015, ko so številni analitiki napovedovali zastoj in potencialno zmanjšanje rasti kitajskega gospodarstva. Nekoliko pozneje, januarja in februarja 2016, so se trgi spopadali s podobnimi skrbmi zaradi Kitajski, poleg tega pa še z negativnimi obeti upočasnjevanja rasti ZDA, zvišanjem obrestnih mer v ZDA in negativnimi obrestnimi merami monetarnih politik evropske in japonske centralne banke. Kot tretji takšen mini cikel bi lahko poudarili referendum o brexitu junija 2016, a ta ni občutno vplival na rast delniških trgov. Vsak tak mini cikel je trajal približno dva meseca in privedel do spremembe dinamike delniških trgov.

Pexels

Globalno gospodarstvo je v novo obdobje pospešene rasti vstopilo že v mesecih pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, kljub slabim pogojem tako na razvitih trgih kot tudi na trgih v razvoju. Takrat je pospešila tako gospodarska rast v ZDA kot v Evropi, na Japonskem in tudi na trgih v razvoju. Zaradi novih spodbujevalnih ukrepov se je stabilizirala tudi gospodarska rast na Kitajskem. Rasli so tečaji v Indiji in drugih azijskih državah, prav tako v Rusiji in celo Braziliji. Najnovejši gospodarski podatki z vsega sveta kažejo, da bi gospodarska rast lahko bila še hitrejša. A kljub temu prav obratnega scenarija, upočasnitve svetovnega gospodarstva, ne moremo popolnoma izključiti.

Triodstotna rast ZDA malo verjetna

Trump je vsekakor na trge, vsaj za zdaj, prinesel rast. Verjetno mu ne bo uspelo uresničiti vseh reform, ki jih je predlagal, vsaka od teh izvedenih ali neizvedenih reform pa bo vplivala na trge. Eden od Trumpovih najpomembnejših ciljev, povečanje gospodarske rasti v ZDA z dveh odstotkov na tri se zdi malo verjeten. Hkrati se zdi, da trgi podcenjujejo nevarnost Trumpovih političnih predlogov. Ena od teh je uvedba migracijske omejitve, ki bo najverjetneje zmanjšala gospodarsko rast, saj znižuje ponudbo razpoložljive in tudi potrebne delovne sile. Poleg tega bo Trump še naprej spodbujal korporativno upravljanje podjetij, kar lahko negativno vpliva na odločitve zasebnega sektorja glede investiranj, zaposlovanja, proizvodnje in določanja cen. Njegovi predlogi glede fiskalne politike bi zagotovili povečano spodbudo gospodarstvu, ki že zdaj zagotavlja skoraj polno zaposlenost. To bi Fed prisililo v hitrejše zvišanje obrestne mere, kar bi lahko iztirilo gospodarsko okrevanje ZDA, saj bi vodilo v povečanje dolgoročnih stroškov izposojanja denarja in tudi v krepitev dolarja.

Trump je ustvaril takšno negotovost, da mora Fed zelo paziti, da ne naredi napake v svoji fiskalni politiki. Če obrestnih mer ne bodo zvišali dovolj hitro, jim inflacija lahko uide izpod nadzora in postane velika nevarnost. Fed bi v tem primeru moral pospešeno dvigniti obrestno mero do meje, s katero bodo izničili tveganje za sprožitev nove recesije. S tem je povezano tudi tveganje, da prepočasno povečevanje obrestnih mer privede do nepremičninskega mehurčka – zamrznitve na kreditnih trgih, povečevanja brezposelnosti, zmanjševanja potrošnje in podobno, kar lahko vodi v deflacijo. Od predsednice Feda Janet Yellen sicer verjetno ni mogoče pričakovati, da bi naredila takšno napako. Vendar bo Trump imel prihodnje leto možnost za imenovanje petih, morda celo šestih članov sedemčlanskega odbora guvernerjev Feda. S slabo izbiro bi se tveganje za resne napake fiskalne politike Feda lahko bistveno povečalo.

Trump je ustvaril takšno negotovost, da mora Fed zelo paziti, da ne naredi napake v svoji fiskalni politiki.

Trgi še vedno podcenjujejo geopolitična tveganja, ki izhajajo iz nejasne zunanje politične usmeritve Trumpa. Svetovno gospodarstvo bi se lahko destabiliziralo s poljubnim številom scenarijev, ki vključujejo možen vojaški spopad med ZDA in Severno Korejo. Prav tako pomenijo potencialno nevarnost za vojaški ali diplomatski spopad med ZDA in Iranom ali trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko. A Trump ni edini, ki predstavlja grožnjo globalni stabilnosti. Kitajski dolg kot način stabiliziranja kitajskega gospodarstva se spet povečuje. Prav gospodarska rast bo letos spet glavna točka dnevnega reda kongresa kitajske komunistične partije. Če Kitajska v prihodnjem letu ne bo začela izvajati strukturnih reform, se bodo tveganja spet povečala. Medtem se je v Evropi, z rezultati nizozemskih in francoskih volitev, zmanjšalo tveganje za vzpon populistov. S tega vidika so ugodna tudi pričakovanja glede septembrskih nemških volitev, saj Angela Merkel spet pridobiva politično moč. Kljub temu se EU in območje evra še vedno spopadata z razdvojenostjo. Tako se strah pred razpadom evroobmočja lahko hitro vrne. Prvi mogoč katalizator takšnih dogodkov so italijanske volitve, ki bi se lahko zgodile že jeseni.

V prihodnjem letu bo torej okrevanje svetovnega gospodarstva odvisno predvsem od sposobnosti politikov, da se spretno izognejo navedenim nevarnostim. Največ bo odvisno od do zdaj najbolj kontroverznega predsednika ZDA, Donalda Trumpa.