Kaj je mikrozavarovanje?

Zavarovanje revnih postaja priložnost za zavarovalnice: ker je to ena redkih nezavarovanih niš in ker jim dostop do teh ljudi omogoča digitalizacija.
Fotografija: PGD Višnja Gora
Odpri galerijo
PGD Višnja Gora

Predstavljajte si 43-letnega Jovana Stevanovića, kmeta v južni Srbiji, ki je ekonomsko povsem odvisen od dobre letine: na majhnih njivah goji pekočo papriko in lubenice, od očeta je podedoval nekaj gozda, kjer vsako poletje pripravi drva za zimo. Ima samo en avtomobil, in sicer 19 let staro stoenko. Skrbi za tri otroke, žena je doma, brez prihodkov, službe in zdravstvenega zavarovanja.

Dejstvo je, da ta kmet nima nobenega zavarovanja, ne za svoje premoženje, ne za kmetijske pridelke, ne za družinske člane, in tega ne bo spremenila nobena marketinška kampanja. V primeru naravne katastrofe, poplave ali suše, bo izgubil vse – to pa pomeni tudi tveganje za državo.

Tveganje tudi za državo, ne le za ponesrečence

Mednarodna organizacija za delo (ILO) spodbuja zavarovalnice k razvoju zavarovalnih produktov za najrevnejše sloje družbe. Njihov argument je tak: štiri milijarde ljudi porabi za življenje manj kot dva dolarja na dan. To je približno polovica človeštva, ki prav tako kot drugi potrebuje socialno varnost. V primeru nesreče, če niso zavarovani, ostanejo brez vsega. Če gre za naravno nesrečo, kot sta poplava ali suša, se velik del bremena prenese na državo. Izgubijo vsi: ponesrečenci in država.

Med globalnimi zavarovalnicami zato postaja vse pomembnejša tema mikrozavarovanje oziroma »microinsurance« – digitalizacija namreč omogoča dostop tudi do teh ljudi.

PGD Višnja Gora
PGD Višnja Gora

Kaj sploh je mikrozavarovanje

Mikrozavarovanje je produkt, ki ga zavarovalnice ponujajo finančno najšibkejšim slojem. Značilnosti zavarovalniških produktov iz mikrozavarovanja so tri:

»Zdaj spremljamo, koliko lahko moderne tehnologije pospešijo razvoj in povpraševanje po takšnih produktih.« Gregor Pilgram, Generali CEE holding

1. Vsebuje le osnovna in nujna kritja, s čimer se cena zavarovanja zniža na najnižjo mogočo raven. Primer: pri zavarovanju hiše običajno zavarovanje krije tudi strojelom, izliv vode, vlom … Mikrozavarovanje izključi vsa redkejša tveganja in zavarovancu omogoči le, da v primeru nesreč, kot sta požar ali poplava, ne ostane brez vsega premoženja.

2. Priložnost za digitalizacijo: transakcijski stroški za sklenitev zavarovanja, kot je, na primer, obisk zavarovalnega agenta, v Sloveniji znašajo okoli petino premije. V manj razvitih trgih so ti stroški še višji. Digitalizacija, torej komuniciranje z uporabniki po spletu, mobilnih telefonih … omogoča, da so transakcijski stroški minimalni.

3. Da zavarovalnice lahko ponudijo produkte mikrozavarovanja, je nujna poenostavitev zavarovalniške regulative.

Za zavarovance, ki jih pokrivajo zavarovalnice s produkti mikrozavarovanja, je značilno, da:

  •  tveganja, če jih ne bi zavarovali, bi lahko povsem ogrozila njihovo socialno varnost in življenje,
  • pogosto delajo v neformalni ekonomiji, zato nimajo stalnih prihodkov,
  • so nižje izobraženi in nimajo zaupanja v zavarovalnice oziroma njihove storitve.

»Velik del prebivalstva na Zahodnem Balkanu ima zelo nizke prihodke, zato so klasične zavarovalniške police zanje nedostopne, preprosto predrage, poleg tega njihovih potreb sploh ne naslavljajo ustrezno,« pojasnjuje Hannah Grant iz mednarodnega zavarovalniškega združenja A2ii. Grantova bo o mikrozavarovanju predavala tudi v Sloveniji, in sicer na konferenci 17. maja v organizaciji Inštituta za strateške rešitve.

»Kar nekaj premoženja v Sloveniji ni zavarovanega.« Sergej Simoniti, Agencija za zavarovalni nadzor

»Mikrozavarovanje vključuje možnost fleksibilnejšega plačevanja premij, saj zavarovanci nimajo rednih prihodkov; ker so slabše izobraženi, je za te produkte značilno malo drobnega tiska in čim manj izjem, ker zavarovanec sicer izgubi zaupanje v produkt, prodaja produkta pa mora biti prilagojena jeziku, ki ga govorijo,« pravi Grantova. »Zavarovalnicam v Aziji in Afriki uspe prodati produkte mikrozavarovanja po mobilnih telefonih, njihove izkušnje iz Latinske Amerike pa kažejo, da najrevnejši sklenejo mikrozavarovanje predvsem pri trgovcih ali komunalnih podjetjih.

Bogata regija, revni ljudje

Globalne zavarovalnice imajo produkte iz mikrozavarovanja razvite predvsem za Afriko, Azijo in Latinsko Ameriko. Toda: skupine z zelo nizkimi prihodki so tudi v naši regiji, torej na Zahodnem Balkanu, za zavarovalnice vse bolj zanimive.

Direktor Agencije za zavarovalni nadzor Sergej Simoniti vidi veliko možnosti za produkte iz mikrozavarovanja tudi v Sloveniji: »Kar nekaj premoženja v Sloveniji ni zavarovanega. Njegovi lastniki sestavljajo predvsem tri skupine Slovencev:

  • tisti, ki so si sami v 70. letih prejšnjega stoletja zgradili hišo, zdaj pa imajo zelo nizke prihodke;
  • kmetje, ko jim bo država ukinila subvencije za zavarovanje kmetijskih izdelkov;
  • upokojenci, ki zaradi nizkih pokojnin nimajo zavarovanih niti osnovnih tveganj za svoje premoženje.«

»Mikrozavarovanje vključuje možnost fleksibilnejšega plačevanja premij, saj zavarovanci nimajo rednih prihodkov.« Hannah Grant, švicarsko zavarovalniško združenje A2ii

Igra številk o življenjskem standardu v regiji, pri čemer podatke črpamo v Svetovni banki za leto 2015, merjeno v ameriških dolarjih, in sicer v standardih kupne moči, pokaže razlike v življenjskih standardih:

  • Slovenski BDP/prebivalca znaša 20.700 am. dolarjev;
  • hrvaški znaša 11.530,
  • srbski 5230,
  • v BiH 4250,
  • v Črni gori 6400,
  • v Makedoniji 4850,
  • v Albaniji 3950 in
  • na Kosovu 3560.

Kupna moč na Kosovu znaša torej le šestino kupne moči v Sloveniji. A če primerjamo Slovenijo s severno sosedo, torej z Avstrijo, kjer je BDP na prebivalca 43.770 dolarjev po enakih kriterijih kupne moči, so razlike še večje.

Zakaj torej zavarovalnice v regiji še niso ponudile teh produktov za najrevnejše sloje? Vzroka sta predvsem dva: Zavarovalnice, ki delujejo v tej regiji, prihajajo iz bogatih držav in zato nimajo razvitih produktov za najrevnejše sloje. Poleg tega zakonodaja sploh še ne opredeljuje teh okvirov za take produkte.

PGD Višnja Gora
PGD Višnja Gora

Pametni telefoni kot priložnost za zavarovalnice

»Osebno vidim potencial za produkte iz mikrozavarovanja predvsem na velikih trgih z razmeroma nizko penetracijo zavarovalne premije, vključno z nekaterimi trgi Srednje in Vzhodne Evrope. V Generaliju spremljamo, koliko moderne tehnologije in pametni telefoni lahko pospešijo razvoj in povpraševanje po takšnih produktih ter kakšne možnosti distribucije bi lahko bile najučinkovitejše,« napoveduje Gregor Pilgram, direktor finančnega sektorja in član uprave Generali CEE holdinga.

Da spremljajo trende na področju mikrozavarovanj, so pojasnili tudi v Zavarovalnici Triglav. »V zadnjem času se predvsem v državah tretjega sveta veliko govori o mikrozavarovalnih pogodbah. Najboljši približek taki vrsti zavarovalnih pogodb v Sloveniji je zoženo, požarno zavarovanje (v svetu znano kot Flexa, ki krije osnovne nevarnosti – Fire, Lightening, Explosion, Aircraft). Tudi zavarovanje živine, ki krije le pogin živali, lahko uvrstimo v to vrsto zavarovalnih pogodb. V prihodnosti bo zaradi novih digitalnih tehnologij, ki bodo vplivale na stroškovno učinkovitost poslovanja zavarovalnic, na voljo še več takšnih, nizkocenovnih zavarovanj. Ocenjujemo, da je glede na visoko stopnjo socialne varnosti in razmeroma nizko stopnjo hude revščine v Sloveniji potencial za takšna zavarovanja manjši, še vedno pa obstaja. Precej višji je potencial v revnejših državah na Balkanu, predvsem v BiH, Albaniji, Makedoniji, Bolgariji in Romuniji.«

Več iz rubrike

Komentarji: