Kaj je dobro vedeti o nezgodnem zavarovanju

Ali potrebujem nezgodno zavarovanje?

Nezgodno zavarovanje potrebuje vsak posameznik v aktivni dobi. V osnovi gre za zavarovanje posameznikove delovne sposobnosti. Povedano drugače: s tem zavarujemo dohodke, ki jih bomo dosegli s svojim delom, za primer, da zaradi trajno zmanjšane delovne sposobnosti ne bi mogli več ustvarjati dohodka. Izjema so upokojenci, saj ti tudi v primeru zmanjšane delovne sposobnosti prejemajo pokojnino.

Katere komponente nezgodnih zavarovanj potrebujem?

V sklopu nezgodnih zavarovanj je navadno na voljo več vrst zavarovalnih kritij. Osnovni sta kritje nezgodne smrti in trajne invalidnosti. Kritje nezgodne smrti je načelno nesmiselno. Če posameznik potrebuje zavarovalno kritje za primer smrti, je vsekakor bolj smiselno to urediti prek življenjskih zavarovanj, ki krijejo vse smrtne primere, ne le nezgode. Kritje nezgodne invalidnosti pa je, kot smo že zapisali, ključno.

Drugi dve pogosti zavarovalni komponenti sta dnevno nadomestilo in nadomestilo za bolnišnični dan. Glede nadomestila za bolnišnično zdravljenje menim, da je to povsem nepotrebna komponenta, razen v primeru, ko je že vključena v paket (na primer pri kolektivnem zavarovanju). Če imate zavarovano dnevno odškodnino, je ta za dneve v bolnišnici že vključena. Razmerje med plačano premijo za tako zavarovanje in možnostjo dejanskega izplačila pa je v korist zavarovalnice. Dnevno nadomestilo je praviloma najdražja komponenta nezgodnega zavarovanja, ker predstavlja velik del negativnega dela škodnih rezultatov pri zavarovalnicah. Zato je dobro natančno oceniti, v kakšni višini je vključitev dnevnega nadomestila smiselna. Po našem mnenju je najvišja smiselna višina dnevnega nadomestila tista, ki pokrije neto izpad osebnega dohodka (ne celotnega dohodka) v primeru, da je posameznik nesposoben za delo ves mesec.

Primer: če je plača posameznika 1000 evrov, bolniško nadomestilo pa znaša 800 evrov (torej, naj se v 30 dneh pokrije 200 evrov, ni težko izračunati, da je najvišje primerno dnevno nadomestilo 7 evrov. Poleg tega je zanimiv izračun (upoštevajoč najnižjo premijo pri individualnih nezgodnih zavarovanjih na trgu), ki pove, da se dnevno nadomestilo splača v primeru, da je posameznik vsaj vsakih 14 mesecev 10 dni odsoten z dela. Sicer seštevek premij, plačanih v teh 14 mesecih, preseže izplačilo zavarovalnice.

Shutterstock

V zadnjem času se v sklopu ponudb zavarovalnic pojavlja tudi možnost nezgodne rente. Ta komponenta je smiselna z vidika, da lahko zavarovalnica prevzame del tveganja zavarovanja za primer invalidnosti oziroma trajno zmanjšane delovne sposobnosti. V tem primeru zavarovalnica izplačuje rento zavarovancu, namesto da bi si jo izplačeval sam iz odškodnine zavarovanja za trajno invalidnost. Je pa zaradi tega zavarovanje rente nekoliko dražje.

Kolikšne so primerne zavarovalne vsote?

Primerno višino v primeru dnevnega nadomestila smo opredelili v prejšnjem odstavku. Višina primerne zavarovalne vsote iz naslova trajne invalidnosti pa je odvisna od posameznikovega dohodka. Le tako lahko ovrednotimo vrednost delovne sposobnosti. Za primer vzemimo najbolj tragično situacijo: človek postane zaradi nezgode 100-odstotni invalid. Najprej se postavi vprašanje, kaj to zanj finančno pomeni na začetku. V mislih imam stroške prilagoditve vsakdanjega okolja, recimo nakup vozička, preureditev stanovanja ipd.

Primerna zavarovalna vsota iz naslova trajne invalidnosti je odvisna od posameznikovega dohodka. Recimo: človek postane zaradi nezgode 100-odstotni invalid. Kaj to zanj finančno pomeni na začetku?

Naslednje vprašanje pa je, kaj to pomeni za ves nadaljnji čas, ko ne bo več mogel opravljati dela ali dejavnosti, ki je bila vir njegovega prihodka. Vsekakor bo izpad dohodka mnogo višji kot znesek invalidske pokojnine (še posebej pri mlajših ljudeh s kratko delovno dobo), hkrati pa se bodo stroški življenja zaradi posebnih potreb povišali. Iz naslova zavarovalnine si moramo torej obetati dovolj visok znesek, da bomo iz njega lahko črpali razliko vse nadaljnje obdobje. Primer: zavarovanec je star 35 let, zaposlen in prejema neto osebni dohodek 1000 evrov, potem pa se zgodi nesreča, po kateri postane 100-odstotni invalid. Po izračunih ZPIZ bo nadomestilo iz naslova invalidske pokojnine znašalo od 420 do 500 evrov, za potrebe življenja pa bi na mesec zadostovalo 1200 evrov. Torej potrebuje najmanj dodatnih 700 evrov, ki bi jih po izračunih lahko črpal iz 200.000 evrov kapitala. Če prišteje še stroške, ki jih za potrebe izračuna ocenimo na 40.000 evrov, je znesek, ki naj mu ga zavarovalnica izplača, 240.000 evrov.

Če upoštevamo najvišje možno progresivno izplačilo nad 50 odstotki invalidnosti, bi tak znesek dobil izplačan, če bi bila izhodiščna zavarovalna vsota 60.000 evrov (povzeto po ponudbi zavarovalnice z najvišjo stopnjo progresije). To je bil poenostavljen izračun, treba je upoštevati posebnosti posameznikove situacije in pogoje zavarovanj posamezne zavarovalnice.

Kaj je najugodneje: kolektivno ali individualno, samostojno ali priključeno kakšnemu drugemu zavarovanju?

Splošno pravilo je, da so kolektivna nezgodna zavarovanja (prek delodajalca, za dijake in študente) cenejša od individualnih. So pa kritja iz naslova teh zavarovanj pogosto nizka in jih je smiselno deloma dopolniti z individualnimi.

V preteklosti je veljalo, da so individualna zavarovanja ugodnejša, če so priključena življenjskim zavarovanjem. V praksi so posamezniki celo sklepali življenjska zavarovanja zato, da so prišli do cenejšega nezgodnega. To že takrat ni bilo najbolj smiselno, do danes pa je konkurenca na zavarovalniškem trgu postavila stvari na glavo. Zdaj je na trgu mogoče dobiti cenejša samostojna individualna zavarovanja brez dodatnih obveznosti. Ker pa zavarovalnice ponujajo v prvi vrsti produkte, ki so ugodnejši zanje, je treba takšna zavarovanja skrbno poiskati.

Ocenjujemo, da so se na trgu nezgodnih zavarovanj razmere spremenile in smiselno je, kot pri naložbah, da posameznik vsakih nekaj let pregleda zavarovanja, kritja in predvsem preveri cene. 

Luka Guštin, Vzajemci