Kaj je bitcoin? Kje lahko plačujemo z bitcoini?

Kot plačilno sredstvo ga danes sprejemajo spletni trgovci in (manj pogosto) fizične trgovine. Med uporabniki je več kot tisoč različnih podjetij, med katerimi so tudi velikani, kot so Microsoft (računalništvo), Paypal (spletno plačevanje), Zynga (spletne igre) in Shopify (spletna trgovina).

Svoj pečat so pustili tudi Slovenci. Dva sta ustanovila eno od največjih svetovnih borz za trgovanje z bitcoini, imenovano Bitstamp. V Luksemburgu sta dobila celo licenco za opravljanje finančnih storitev oziroma menjavo bitcoinov, s čimer bosta lahko delovala v vseh članicah EU. To pomeni korak naprej v smeri regulatorne ureditve poslovanja z virtualno valuto in zato tudi zmanjševanje tveganj, ki so s tem povezana.

Konec lanskega leta so se na Petrolovih bencinskih servisih začeli pojavljati bitcoin bankomati. Pred kratkim so uporabniki dobili še možnost, da na vseh 320 Petrolovih prodajnih mestih z gotovino kupijo kupon in ga nato na spletu unovčijo za bitcoine.

Kdo omogoča plačevanje z bitcoini?

Kljub njihovi nagli rasti uporabe v svetu so se za to potezo odločila redka slovenska podjetja. V glavnem gre za tista, ki se ukvarjajo s ponujanjem storitev na spletu, na primer registracijo domen. Nekatera so uporabo bitcoinov po nekajmesečnem poskusnem obdobju opustila.

Ali je realno pričakovati, da bitcoin v bližnji prihodnosti postane enakovreden dolarju, evru in drugim valutam?

Ne, saj niti formalno niti vsebinsko ne izpolnjuje pogojev, da bi bil enakovreden uradnim valutam. Vse evropske centralne banke pa tudi druge po svetu eksplicitno poudarjajo, da virtualne valute niso uradno plačilno sredstvo oziroma uradni denar.

Vsebinsko je bitcoin daleč od denarja, saj ne opravlja ključnih funkcij, ki se od denarja pričakujejo (merilo vrednosti, hranilec vrednosti in menjalno sredstvo). Še najbolj opravlja zadnje (menjalno oziroma plačilno sredstvo), kar je pogojeno z zaupanjem uporabnikov vanj in voljo strank, da ga uporabijo za poravnavo pri transakcijah.

Kdo so uporabniki? Navadni posamezniki ali tudi kdo drug?

Bitcoin je postal zanimiv za nekoliko širši krog ljudi, ker učinkovito opravlja funkcijo plačilnega sredstva. Plačilne transakcije se lahko izvajajo globalno, skorajda v realnem času in hkrati zagotavljajo anonimnost udeležencev v transakciji.

Zaradi zadnje lastnosti je bitcoin zanimiv za tiste, ki bi želeli ohraniti anonimnost, to željo po anonimnosti pa se pogosto povezuje z nezakonitimi aktivnostmi. Od tod izvira tudi negativni sloves virtualnih valut, ki ga poglabljajo še nekatere zlorabe iz preteklosti (na primer kraja bitcoinov pri menjalcu Mt Gox).

Značilnost bitcoina je tudi, da njegovo vrednost določata ponudba in povpraševanje na trgu in je zato podvržen cenovnim nihanjem ter tako zanimiv za špekulante.

Plačevanje z bitcoini je precej hitrejše od tradicionalnega plačilnega sistema bank. Bo zaradi tega prevladalo?

Banke v virtualnih valutah niso videle prave konkurence, številne med njimi se tudi dosledno izogibajo neposrednemu poslovanju s temi valutami ali z družbami, ki se ukvarjajo z njimi. Ne gre za formalne ovire, ki bi jih na tem področju postavljali regulatorji, previdnost je predvsem posledica odsotnosti regulatornega okolja ob sočasnih opozorilih na tveganja, ki jih prinašajo virtualne valute. Takšna opozorila so bankam izdali vsi evropski nadzorniki.

Po drugi strani tudi novi ponudniki plačilnih storitev, ki bi lahko zagrizli v bančni kolač na vseh področjih delovanja (od mobilnega plačevanja prek elektronskih denarnic do uporabe kriptovalut in drugih tehnologij), raje iščejo povezave z bankami.

Zagotovo bodo banke tu in tam izgubile del tradicionalnega bančnega posla, ker se bodo pojavili bolj učinkoviti in fleksibilni ponudniki. Kljub temu so vložki v razvoj tehnologije in predvsem zagotavljanje varnosti za uporabnike tako visoki, da bo to narekovalo financiranje skupne infrastrukture, posamični poskusi oziroma preboji pa ne bodo zagotavljali dolgoročne prednosti.

Na koncu bo kljub tehnologiji ključnega pomena, kdo bo znal zadovoljiti potrebe stranke in ohraniti dolgoročni odnos z njo.

Je nagel razvoj virtualnih valut prinesel kakšne druge tehnologije?

V prvi vrsti je tu tehnologija podatkovnih blokov (ang. blockchain), ki predstavlja inovacijo v delovanju trgovalnih platform. Gre za koncept decentralizirane trgovalne knjige (registra, zapisa transakcij), ki nima neke centralne institucije, ki bi izvajala kliring in poravnavo. Za potrditev transakcije je tako potrebno soglasje večine tržnih udeležencev, ki razpolagajo z glavno knjigo vseh transakcij. Možnost zlorab je s tem manjša, zahvaljujoč sodobni komunikacijski tehnologiji pa se potrditev transakcije opravi v zelo kratkem (realnem) času.

Velike svetovne banke so zaznale prednosti te tehnologije in že naredile prve konkretne korake za njihovo uporabo. Banke Santander, Unicredit in CIBC so pred nekaj tedni oznanile, da so naredile preboj v uporabi tehnologije blockchain z vzpostavitvijo plačilnega sistema, v katerem so možna plačila v različnih valutah in v različne države v realnem času. V tradicionalnih plačilnih sistemih je za tako plačilo potrebnih od 3 do 5 delovnih dni, zato so prednosti nove tehnologije očitne. To priznavajo tudi regulatorji, ki spodbujajo preizkušanje novih tehnologij, čeprav v isti sapi opozarjajo na nepreizkušenost teh pristopov in pozivajo banke, da so pozorne na nova, s tem povezana tveganja.

Tudi druge banke ne zaostajajo v preizkušanju novih tehnologij. Goldman Sachs je patentiral platformo za trgovanje z delnicami in obveznicami, z omenjeno tehnologijo pa eksperimentirajo tudi v Barclays, UBS in Deutsche Bank.

Uporabnost podatkovnih blokov je širša od trgovalnih platform, saj se ideje o možnih načinih uporabe širijo od zemljiških knjig in drugih javnih registrov do skladišč z glasbo.

Kaj je bitcoin?

Bitcoin je decentralizirana, anonimna in digitalna valuta, s katero je mogoče kupiti vse – od internetnih domen in izdelkov na spletu do orožja in droge. Namesto na zaupanju temelji na matematičnem šifriranju, namesto bankovcev pa uporablja elektronske bite.

Namesto bank nadzor nad delovanjem sistema izvajajo vsi njegovi uporabniki oziroma bolje rečeno njihovi računalniki, ki tvorijo omrežje, ki beleži zgodovino vseh opravljenih transakcij.

Dobite jih na spletnih tržnicah, kjer evre, dolarje, funte in druge valute zamenjate za bitcoine, ki jih nato porabite za različne storitve in izdelke (predvsem na spletu).

Pixabay

Banka za podjetnike vam ponuja več, kot vam lahko ponudi navadna banka. Naše poslanstvo je podjetnikom pomagati učinkovito opravljati podporne funkcije v podjetju. http://bankazapodjetnike.si