Kaj izbrati: aktivno ali pasivno upravljan sklad?

Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov svetkapitala@vzajemci.com in odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh po elektronski pošti. 

Vprašanje

Sem še na začetku svoje varčevalne poti in zanima me, ali se mi bolj izplača varčevati v skladih ETF ali standardnih vzajemnih skladih.

Odgovor

Investiranje v delnice in obveznice je z leti postalo veliko preprostejše. Najprej so se pojavili vzajemni skladi, nato indeksni skladi, zdaj pa so zelo popularni ETF oziroma kotirajoči indeksni skladi. V Sloveniji skoraj ne najdemo klasičnih indeksnih skladov.

V svetu lahko izbirate med več kot 1000 različnimi ETF, od katerih jih večina uporablja pasivne strategije zasledovanja določenega indeksa. Z ETF je mogoče trgovati na borzi, zato morate imeti za njihov nakup aktiven trgovalni račun. Stroškovno gledano se zdijo zelo ugodni, hkrati pa si z njimi lahko zagotovite tudi redni prihodek v obliki dividend. Pa so primerni za povprečnega vlagatelja? Na kratko, v kombinaciji s standardnim varčevanjem ter ob višjih zneskih, ja. V nasprotnem primeru si lahko ustvarite velik strošek. Veliko finančnih svetovalcev uporablja ETF za doseganje določenih ciljev, vendar tudi ETF tako kot vzajemni skladi ali delnice niso primerni za vse.

ETF so sestavljeni podobno kot vzajemni skladi, to pomeni, da izdajatelji kupijo delnice in obveznice skladno z naložbeno strategijo. Če ETF zasleduje indeks S & P 500, potem izdajatelj sklada prek institucionalnega investitorja kupi delnice v takih deležih, da skoraj popolno zasleduje gibanje izbranega indeksa. Pomembna razlika v primerjavi z vzajemnim skladom je, da ETF lahko kupite ali prodate kadarkoli med trgovalnim dnem, točke vzajemnega sklada pa se vedno kupuje ali prodaja ob koncu trgovalnega dne. Ker je z ETF mogoče trgovati med dnevom, jih je mogoče tudi prodajati na kratko in tako služiti tudi, ko vrednost določenega indeksa, regije, sektorja itd. pade. Za številne ETF pa najdemo tudi opcije, ki investitorju omogočajo, da z majhnim vložkom nadzirajo višje zneske (kar posledično pomeni tudi višje tveganje). Prodaja na kratko in opcije na vzajemne sklade ne obstajajo. Opisane posebnosti ETF jih naredijo posebno primerne za kratkoročno investiranje in špekuliranje, medtem ko pri dolgoročnih investitorjih to ni izrazito.

Aktivno vs. pasivno

Večina ETF velja za pasivno upravljane sklade. Pasivno upravljani skladi so skladi, katerih temeljni naložbeni cilj je sledenje sestavi določenega reprezentativnega indeksa, kot so na primer SBI TOP, DAX, S & P 500. Naložbena struktura pasivno upravljanega vzajemnega sklada se navadno ne spreminja pogosto in vsebuje takšen portfelj delnic, ki kar najbolje odseva donosnost trga, ki mu sledi. Upravljavec takšnega sklada ne poskuša presojati, katera podjetja bodo v prihodnjem obdobju najdonosnejša, ampak s skladom zgolj sledi donosnosti izbranega indeksa. To lahko doseže na dva načina. Če je indeks sestavljen iz razmeroma malo delnic, preprosto kupi vse delnice, ki sestavljajo indeks, v ustreznem razmerju. Če pa je delnic v indeksu več sto ali več tisoč, lahko kupi manjše število delnic, ki statistično dovolj dobro predstavljajo indeks.

Študije so pokazale, da okoli 75 odstotkov upravljavcev skladov dolgoročno ustvarja nižje donosnosti kot njihov primerjalni indeks ali iz njega izhajajoči ETF, saj je izbira donosnejših delnic zelo težka naloga. Poleg tega morajo vzajemni skladi plačati analitike, upravljavce, tržnike in drugo osebje, kar na koncu plača vlagatelj. Z ozirom na omenjene stroške in nedoseganje primerjalnega indeksa, se aktivna strategija ne pokaže v najboljši luči, vendar so vzajemni skladi še vedno primerna izbira, če je donosnost po vseh stroških višja, kot pri primerjalnem indeksu. In ta donosnost ne sme biti odvisna od sreče, ampak od znanja upravljavca sklada. Dober upravljavec sklada bo primerjalni indeks presegal ne le v enem letu, ampak ga bo premagoval dolgoročno, to je v treh, petih ali desetih letih, hkrati pa preseganje indeksa ne bo posledica le enega ali dveh srečnih naključij.

Pexels

Aktivna strategija se lahko dobro izkaže na trgih, kjer ni velike likvidnosti in kjer se skrivajo dobre kupčije in še posebno v obdobju višje volatilnosti. Poleg obrobnih trgov, se aktivna strategija lahko izkaže tudi pri manjših podjetjih, kamor veliki skladi ne investirajo, pri podjetniških obveznicah in delnicah zapostavljenih držav ali sektorjev. Nekateri svetovalci to razumejo kot aktivno upravljanje, posebej primerno za obveznice, saj se tako lahko izognemo pregretim trgom.

Svetovalci zato svetujejo izbiro indeksnih skladov ali ETF za jedro naložbe, saj jedro navadno sestavljajo globalni mešani skladi.

ETF vs. vzajemni indeksni sklad

Največja razlika med ETF in vzajemnimi skladi so stroški. Pri vzajemnem skladu plačate vstopno provizijo, ki za delniške sklade znaša največkrat do tri odstotke vplačila, pri ETF pa plačate nakupno in prodajno provizijo, ki je lahko precej nižja kot vstopni strošek vzajemnega sklada. Toda omenjena trditev velja le za enkratna vplačila, saj stroški pri nižjih periodičnih vplačilih lahko zelo hitro presežejo mejo treh odstotkov. Nakup ETF je mogoč prek borznoposredniške družbe ali trgovalne platforme. Nakup 
lahko posameznik izvede s telefonskim klicem borznega posrednika ali z oddajo naročila po spletni aplikaciji, ki je namenjena za trgovanje z vrednostnimi papirji. Ključna razlika med oddajo telefonskega naročila in oddajo naročila po spletni aplikaciji je v stroških nakupa, ki so po e-aplikaciji nekoliko nižji. Najcenejši nakup ETF pa lahko posameznik izvede preko tako imenovane trgovalne platforme.

Nekateri posamezniki so že dobili zamisel, da bi ETF kupovali mesečno in tako uporabljali strategijo povprečnega stroška. Omenjena strategija nam pri konstantnih mesečnih vplačilih omogoča, da manj investiramo, ko so trgi pregreti, in več, ko so trgi podcenjeni. Toda kot smo že omenili, se pri nakupu ETF pojavi minimalna nakupna provizija, ki je pri nižjih zneskih vplačila navadno precej višja od vstopnih stroškov vzajemnega sklada. Prav tako plačamo provizijo posredniku tudi pri prodaji ETF. Hiter izračun pokaže, da se nam majhnih zneskov (pod 300 evrov) ne izplača investirati prek ETF na mesečni ravni, zato za večino povprečnih Slovencev mesečni nakupi ETF niso primerna izbira. Če mesečno varčujete večje vsote denarja, zaupate le pasivni strategiji, ste pripravljeni kupovati manj ETF in ne nameravate prodajati sredstev oziroma prilagajati strukture prihodnjih najmanj pet let, potem so tudi ti lahko primerna izbira. Upoštevati pa morate tudi dejstvo, da znotraj slovenskih vzajemnih skladov lahko izkoriščate tudi ugodnosti krovnih skladov, ki največkrat omogočajo davčni odlog ter brezplačno in neomejeno prehajanje med podskladi enega krovnega sklada.