Kaj, če državna pomoč (tujemu) konkurentu povzroči vašemu podjetju škodo?

Komisija je od države zahtevala pojasnila o obstoječi ureditvi lekarniške dejavnosti, ki rezultira v de facto neenaki obdavčitvi javnih zavodov in zasebnih lekarnarjev koncesionarjev, čeprav oboji opravljajo identično dejavnost. Prvi so kot pravne osebe obdavčeni po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb s 17-odstotno davčno stopnjo, in sicer le za dohodke iz opravljanja pridobitne dejavnosti (npr. iz preskrbe s sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja, ne pa tudi iz preskrbe z zdravili). Druge država obdavčuje po zakonu o dohodnini in njegovih progresivnih davčnih stopnjah do 50 odstotkov, in to za dohodke iz vseh dejavnosti, ki jih lahko opravljajo lekarne.

Izvirni vzrok za to razlikovanje sicer niso davčni predpisi, ampak zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD). Ta namreč določa, da se koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti lahko podeli (le) posamezniku, ki izpolnjuje določene pogoje po ZLD, torej fizični osebi, ne pa tudi pravni osebi poljubne statusnopravne oblike. Ker je lekarnar koncesionar po ZLD nujno fizična oseba, zanj kot fizično osebo velja zakon o dohodnini kot sistemski zakon obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb. Presoja ustavnosti ZLD zaradi (med drugim) ugodnejše obdavčitve javnih zavodov je bila že predlagana, a se ji je leta 2008 ustavno sodišče izognilo, ker naj ZLD ne bi urejal obdavčenja lekarniške dejavnosti.

Zanimivo bo spremljati nadaljnji razvoj postopka pred komisijo, saj menim, da ima opisana ureditev vsaj nekatere elemente državne pomoči v smislu člena 107 pogodbe o delovanju EU (PDEU) v korist javnih lekarniških zavodov.

Tematika državnih pomoči je v Sloveniji aktualna že zaradi velikega obsega državnega lastništva nad podjetji in poudarjenega »nacionalnega interesa«, zlasti pri reševanju podjetij v težavah. Podobne težnje niso tuje niti drugim državam članicam EU, tako da so podjetja v Sloveniji lahko oškodovana tudi zaradi državnih pomoči, danih njihovim konkurentom iz tujine. V tem kontekstu je še posebej tehtno vprašanje pravnih možnosti, na voljo podjetju, prizadetemu zaradi izkrivljanja konkurence, ki ga povzroči država z državnimi pomočmi.

Eno od sredstev je pritožba konkurenta na komisijo. Komisija je v primeru lekarniške dejavnosti pojasnila države npr. zahtevala (tudi) na podlagi pritožbe lekarnarja koncesionarja.

Pravo prizadetim podjetjem ponuja nekatera potencialno učinkovita pravna sredstva tudi pred nacionalnimi sodišči. Teh sredstev podjetja v Sloveniji doslej niso izkoriščala, zato velja predstaviti dve potencialno najuporabnejši. Z njima lahko podjetja – neodvisno od ravnanja komisije – preprečijo izkrivljanje konkurence na trgu, kadar država izvede ukrep pomoči nezakonito. Pomoč je dodeljena nezakonito, če je država prej ne priglasi komisiji (čeprav bi jo morala) in izvedbe oziroma izplačila pomoči ne odloži do odločitve komisije o združljivosti pomoči z notranjim trgom. Do pozitivne odločitve komisije tako velja t. i. obveznost mirovanja oziroma odložitve izvedbe ukrepa pomoči (člen 108(3) PDEU).

Če je ukrep pomoči napovedan, a še ni izveden, obstaja pa nevarnost, da bo država pomoč dodelila pred odločbo komisije o združljivosti pomoči (kar se večkrat zgodi zlasti pri reševanju podjetij v težavah), potencialno prizadeto podjetje prezgodnjo dodelitev pomoči lahko v celoti prepreči z zahtevkom pred nacionalnim sodiščem. V takšnem primeru mora prizadeto podjetje proti državi vložiti zahtevek na podlagi člena 108(3) PDEU, v katerem mora dokazati, da je sporni ukrep priglasljiva državna pomoč, in zahtevati, da se ne izvede, vse dokler ga komisija ne odobri kot združljivo pomoč.

Pogosteje pa se zgodi, da država že izvede ukrep pomoči, ki bi ga bila dolžna prej priglasiti komisiji. Tudi v tem scenariju prizadeto podjetje pred nacionalnim sodiščem lahko doseže (vsaj začasno) odpravo izkrivljanja konkurence. Od sodišča namreč lahko zahteva, da naloži (začasno) izterjavo nezakonite pomoči od upravičenca. V sodni praksi Sodišča EU je tudi sprejeto stališče, da je dolžno nacionalno sodišče načeloma naložiti (začasno) vračilo že izplačane pomoči, potem ko je komisija začela postopek formalne preiskave, čeprav komisija po njenem koncu lahko odloči, da je pomoč združljiva z notranjim trgom.

Podjetje, ki utrpi škodo zaradi nezakonite in ali nezdružljive državne pomoči konkurentu, pa ima še eno možnost: od države, ki je z dodelitvijo državne pomoči ravnala protipravno, lahko zahteva odškodnino. Seveda se bo pri tem srečalo z vrsto problemov, predvsem z dokazovanjem vzročne zveze med državno pomočjo, dodeljeno konkurentu, in škodo, ki jo zatrjuje, pa tudi z dokazovanjem višine škode. Vendar t. i. zasebno uveljavljanje pravil konkurenčnega prava z odškodninskimi zahtevki proti kršiteljem (in v primeru nedovoljenih državnih pomoči je kršitelj država) dobiva v pravu EU vse pomembnejšo vlogo. Če bo lekarnarjem koncesionarjem uspelo dokazati, da sistem koncesij, kakršnega imamo v Sloveniji, zaradi razlik v obdavčitvi pomeni nezakonito nezdružljivo državno pomoč javnim lekarniškim zavodom, jim to vsaj teoretično odpira pot za povrnitev škode.

Kadar država domnevno povzroči izkrivljanje konkurence, je torej rešitev iskati tudi v preučitvi skladnosti njenega ravnanja s predpisi o državnih pomočeh in uveljavljanju pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo prizadeti konkurenti. Lekarnarji koncesionarji so se opogumili – jim sledi še kdo?

Janja Zaplotnik, odvetnica v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa