Je nihajnost dobra za portfelj?

Kar te ne ubije, te okrepi, pravi rek, ki bi ga lahko v svojo strategijo investiranja prenesli tudi dolgoročni vlagatelji. Zadnji pretresi, povezani z dogajanjem okoli Donalda Trumpa ter špekulacij o trgovinski vojni, so dobro pretresli trge in končno smo dočakali tudi korekcijo, začetek katere sega v zadnje januarske dni. Ampak namesto tega, da bi na to gledali kot na konec dolgoletnega obdobja rasti, bi lahko na to gledali tudi kot na oblikovanje bolj trdne podlage pred nadaljevanjem rasti.

Kratkoročni spomin škoduje portfelju

Če kdo misli, da trgi v obdobjih rasti le rastejo, je žal naiven. Leto 2017 se bo v zgodovino zapisalo kot izjema in ravno ta izjema je spremenila miselnost vlagateljev. Navsezadnje smo v letih 2015 in 2016 doživeli skupno sedem korekcij, obe leti pa sta vlagateljem ob koncu prinesli pozitivno donosnost.

Večina bi korekcijo trga definirala kot padec vrednosti delnic za vsaj deset odstotkov. Korekcija je tudi zdrava za trg, saj prepreči pretirano napihovanje cen delnic in obenem v večini primerov predstavlja dobro nakupno priložnost. Po eksplozivni rasti tečajev delnic, ki smo jo vlagatelji opazovali od zadnje krize do letos, je minilo že veliko let in vlagatelji so postajali vse bolj požrešni. Namesto previdnosti je na trgu prevladoval pohlep, saj je vlagatelje bolj skrbelo to, da bodo zamudili rast. Pohlep pa ima tudi grdo stran in to smo videli v zadnjih mesecih.

Dejstvo je, da nihče ne ve, kdaj bo prišlo do korekcije. Čeprav je ponavadi pozitivna, saj pokaže, da je trg še vedno zdrav ter ponudi dobro nakupno priložnost. Seveda le ob predpostavkah, da so za to prisotni pogoji in je korekcija posledica kratkoročnih pretresov, in ne sistemskih pomanjkljivosti.

Reuters

Portfelj lahko zavarujete na več načinov

Če visokih nihanj ne prenesete, bi pa še vedno radi izkoristili potenciale trgov, je morda smiselno, da portfelj zavarujete na kakšen drug način. Najslabše, kar lahko storite, je to, da pretiravate, saj obstaja precejšnja verjetnost, da boste prodali naložbe ob napačnem trenutku; ob napačnem trenutku se lahko tudi vrnete na trg. Navsezadnje morate v tem primeru imeti prav dvakrat.

Popolnega zavarovanja ne boste našli. Se pa da na morebitne padce bolje pripraviti. Pomembno varovalko lahko predstavlja že periodično varčevanje, saj boste ob padcih na trgih kupovali naložbe po nižjih cenah in ob nadaljevanju rasti hitreje nadoknadili izgubo. Pri tej strategiji je najpomembnejša komponenta – čas. Na dolgi rok skoraj vsi trgi rastejo. In tudi zgodovinska povprečna donosnost ameriškega indeksa S&P 500, ki naj bi se gibala okoli deset odstotkov, ni linearna. Če gledamo namreč tri leta po krizi, so bile povprečne donosnosti tudi 30 in več odstotkov, če pa gledamo med krizo, so bile negativne (razen pri obvezniških, katerih cena je takrat eksplodirala). Torej imamo obdobja nadpovprečnih donosov ter obdobja podpovprečnih oziroma celo negativnih donosov. In to moramo vsi vlagatelji upoštevati. Dejstvo pa je, da nikoli v zgodovini vlagatelji ne bi imeli negativnega donosa, če bi gledali obdobje 30 let.

Še eno varovalko lahko predstavljajo naložbe, ki niso vezane na dogajanje na borznih trgih. Lahko gre za zbirateljske predmete, nepremičnine itd. Ta segment spada med tako imenovane alternativne naložbe. Sem spadajo tudi fizične surovine, hedge skladi in skladi zasebnega kapitala. Pogosto gre za bolj kompleksne dobrine, ki jih težje ovrednotimo in težje zamenjamo za denar. Ker gibanje delniških indeksov nima tako velikega vpliva na vrednost alternativnih naložb, je tudi nihanje vašega celotnega portfelja s temi omejeno.

Če vas niti to ne zadovolji, potem je morda smiselno razmisliti, ali se vam izplača še vztrajati na trgih. Navsezadnje namen investiranja ni ta, da ne boste mogli mirno spati, ravno nasprotno. In če boste mirno spali le, če bodo sredstva v časih negotovosti na vašem transakcijskem računu, je morda to še najbolj smiselna rešitev.

Pomembna varovalka – čas

Ne pozabite pri investiranju upoštevati podatka, kdaj boste potrebovali sredstva. Če je doba krajša od nekaj let, se bolj ognite delniških naložb. Če je doba daljša od deset let, vas niti kriza ne bi smela prizadeti, ampak lahko to celo izkoristite. Torej ne samo struktura celotnega portfelja, pomembna je tudi časovna komponenta. In pri prilagajanju portfelja to upoštevajte!