Kako inflacija poje vse pod vašim vzglavnikom
Nekateri denar raje nalagajo pod vzglavnik kot v delnice. Je denar varna naložba?
Odpri galerijo
Zagotovo bi večina odgovorila, da so delnice gotovo bolj tvegana naložba, saj kotirajo pri visokih vrednostih in so na videz drage. Poleg tega so delnice podjetij precej bolj nepredvidljive, saj se prihodki in zaslužki podjetij sukajo gor in dol, prav tako nihče ne ve, kaj se bo na borzi zgodilo jutri, kako bo z novimi delovnimi mesti, dobički itd. Pri gotovini so takšne bojazni odveč – vemo, koliko imamo, in vsaj teoretično se našim prihrankom ne more zgoditi nič, dokler so na varnem pod vzglavnikom.
Eden najbogatejših Američanov in borzna legenda Warren Buffett opozarja, da takšno prepričanje ne bi moglo biti bolj zmotno.
Buffett poudarja, da bi moralo biti ravno obratno. Delnice imajo namreč dolgo zgodovino boljših rezultatov od drugih naložbenih razredov, kot so denar, zlato ali obveznice. »Pri tem je denar absolutni poraženec, zahvaljujoč inflaciji, neusmiljeni sili, ki uničuje kupno moč kot rja nepobarvan most,« je slikovit v svojem opisu.
Napačni odgovori na tovrstna vprašanja so posledica tega, da enačimo volatilnost (nihanje cene gor in dol) in tveganje. V poslovnih šolah volatilnost skorajda povsod uporabljajo kot približek za tveganje. In čeprav je tak približek dober za namene lažjega učnega procesa, v praksi takšno enačenje ne drži, opominja Buffett. Volatilnost preprosto ni enaka tveganju. Z vidika dolgoročnega investitorja tveganje namreč ne pomeni nihanja cene, ampak stalno izgubo kapitala.
Po definiciji je torej inflacija tveganje, ki povzroči stalno izgubo kapitala. Inflacije pa, v nasprotju z gibanjem cen delnic, ne moremo obrniti sebi v prid, saj povzroča dokončno izgubo kapitala. Inflacija je torej nujno finančno zlo, ki ga ne moremo nevtralizirati, lahko pa ga poskusimo premagati z višjimi donosi.
Toda kako? Poleg Warrena Buffetta na delnice prisega tudi Jeremy Siegel, avtor klasičnega investicijskega priročnika Stocks for the Long Run (Delnice za dolgi rok, op. a.). V študiji, ki je zajemala obdobje med letoma 1802 in 2012, je avtor izračunal dolgoročno povprečno letno stopnjo donosa za delnice, ki znaša 6,6 odstotka. V tem izračunu gre torej za t. i. realni donos, pri čemer je bila seveda upoštevana tudi inflacija. Obveznice so v tem obdobju dosegle 3,6-odstotni realni donos, zlato pa le 0,7-odstotnega. Le denar oziroma ameriški dolar je v istem obdobju močno padel in prinesel izgubo v višini več kot 50 odstotkov.
Zgodovina nas torej uči, da je kljub volatilnosti delniškega trga investicija v delnice dolgoročno najvarnejša naložba, saj uspešno premaguje pravega sovražnika – inflacijo.
Eden najbogatejših Američanov in borzna legenda Warren Buffett opozarja, da takšno prepričanje ne bi moglo biti bolj zmotno.
Buffett poudarja, da bi moralo biti ravno obratno. Delnice imajo namreč dolgo zgodovino boljših rezultatov od drugih naložbenih razredov, kot so denar, zlato ali obveznice. »Pri tem je denar absolutni poraženec, zahvaljujoč inflaciji, neusmiljeni sili, ki uničuje kupno moč kot rja nepobarvan most,« je slikovit v svojem opisu.
Napačni odgovori na tovrstna vprašanja so posledica tega, da enačimo volatilnost (nihanje cene gor in dol) in tveganje. V poslovnih šolah volatilnost skorajda povsod uporabljajo kot približek za tveganje. In čeprav je tak približek dober za namene lažjega učnega procesa, v praksi takšno enačenje ne drži, opominja Buffett. Volatilnost preprosto ni enaka tveganju. Z vidika dolgoročnega investitorja tveganje namreč ne pomeni nihanja cene, ampak stalno izgubo kapitala.
Po definiciji je torej inflacija tveganje, ki povzroči stalno izgubo kapitala. Inflacije pa, v nasprotju z gibanjem cen delnic, ne moremo obrniti sebi v prid, saj povzroča dokončno izgubo kapitala. Inflacija je torej nujno finančno zlo, ki ga ne moremo nevtralizirati, lahko pa ga poskusimo premagati z višjimi donosi.
Toda kako? Poleg Warrena Buffetta na delnice prisega tudi Jeremy Siegel, avtor klasičnega investicijskega priročnika Stocks for the Long Run (Delnice za dolgi rok, op. a.). V študiji, ki je zajemala obdobje med letoma 1802 in 2012, je avtor izračunal dolgoročno povprečno letno stopnjo donosa za delnice, ki znaša 6,6 odstotka. V tem izračunu gre torej za t. i. realni donos, pri čemer je bila seveda upoštevana tudi inflacija. Obveznice so v tem obdobju dosegle 3,6-odstotni realni donos, zlato pa le 0,7-odstotnega. Le denar oziroma ameriški dolar je v istem obdobju močno padel in prinesel izgubo v višini več kot 50 odstotkov.
Zgodovina nas torej uči, da je kljub volatilnosti delniškega trga investicija v delnice dolgoročno najvarnejša naložba, saj uspešno premaguje pravega sovražnika – inflacijo.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.