Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji

Fiskalni svet je na svoji spletni strani objavil novo številko publikacije Mesečna informacija, katere ključni poudarki so:

•       Primanjkljaj državnega proračun je po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih 2022 znašal -342 mio EUR, brez neposrednega učinka COVID ukrepov pa bi imel državni proračun presežek v višini 189 mio EUR.
•       Finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu ocenjujemo na okoli 325 mio EUR, učinek vseh ukrepov pa na okoli 650 mio EUR. Ukrepi za omilitev posledic draginje so podobni kot v drugih državah, vendar v precejšnjem deležu niso usmerjeni. To se lahko ob pričakovanem vedno bolj omejenem fiskalnem prostoru izkaže za neučinkovito ukrepanje, ki je tudi v nasprotju s priporočili mednarodnih institucij.
•      Realizacija državnega proračuna v prvih osmih mesecih nakazuje, da bi moral biti primanjkljaj letos kljub sprejetim ukrepom za omilitev posledic draginje manjši kot je bilo predvideno v spremembah veljavnega proračuna, sprejetih jeseni lani. Za izpolnitev proračunskih projekcij bi namreč lahko primanjkljaj v zadnjih štirih mesecih skupaj znašal 2.130 mio EUR, kar bi impliciralo občutno krepitev rasti porabe glede na dosedanjo realizacijo.
•      Vlada namerava ob pripravi rebalansa povečati najvišjo dovoljeno mejo odhodkov državnega proračuna še za 600 mio EUR. Ocenjujemo, da bi se temu lahko izognila ob ustrezni prerazporeditvi pravic porabe zlasti ob prepoznanju nerealističnih investicijskih načrtov. V primeru uresničitve napovedanega dviga dovoljene porabe se bo nadaljevala praksa iz preteklih dveh let, ko je bilo proračunsko načrtovanje v času izjemnih okoliščin netransparentno in neverodostojno.

Primanjkljaj državnega proračun je po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih 2022 znašal 342 mio EUR, brez neposrednega učinka COVID ukrepov pa bi imel državni proračun presežek v višini 189 mio EUR.

Prihodki so bili v prvih osmih mesecih 2022 medletno višji za 16,7 %, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa za 20,2 %.

Odhodki so bili v prvih osmih mesecih letos medletno nižji za -9,4 %, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov v višini 637 mio EUR pa so bili medletno višji za 10,5 %.

Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za COVID ukrepe od marca 2020 do konca avgusta letos znaša 5.430 mio EUR.

Finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu ocenjujemo na okoli 325 mio EUR, učinek vseh ukrepov pa na okoli 650 mio EUR. Prihodnje leto bi lahko doslej sprejeti ukrepi z učinkom na državni proračun znašali okoli 150 mio EUR, skupaj okoli 250 mio EUR.

Ukrepi za omilitev posledic draginje so podobni kot v drugih državah, vendar v precejšnjem deležu niso tudi usmerjeni. To se lahko ob pričakovanem vedno bolj omejenem fiskalnem prostoru izkaže za neučinkovito ukrepanje, ki je tudi v nasprotju s priporočili mednarodnih institucij.

Realizacija državnega proračuna v prvih osmih mesecih nakazuje, da bi moral biti primanjkljaj letos kljub sprejetim ukrepom za omilitev posledic draginje manjši, kot je bilo predvideno v spremembah veljavnega proračuna, sprejetih jeseni lani.

To je predvsem posledica višje rasti davčnih prihodkov od predvidene zlasti zaradi okrevanja domače potrošnje in tudi visoke inflacije ter vnovičnega nedoseganja pretirano optimističnih investicijskih načrtov.

V zadnjih štirih mesecih leta sicer pričakujemo upočasnitev rasti prihodkov, a hkrati veljavni proračun omogoča obrat v gibanju porabe, ki bi lahko bila za doseganje proračunskih projekcij medletno višja za 12,0 %, primanjkljaj pa bi v mesecih do konca leta lahko znašal kar 2.130 mio EUR.

Kljub temu namerava vlada ob pripravi rebalansa povečati najvišjo dovoljeno mejo odhodkov državnega proračuna še za 600 mio EUR.

Ocenjujemo, da bi se temu lahko izognila ob ustrezni prerazporeditvi pravic porabe zlasti ob prepoznanju nerealističnih investicijskih načrtov. Izraba prihodkov, ki izvirajo iz visoke inflacije za povečanje porabe namesto za znižanje dolga, je glede na visoka tveganja za srednjeročno in dolgoročno javnofinančno vzdržnost Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU neustrezna.

V primeru uresničitve napovedanega dviga dovoljene porabe se bo nadaljevala praksa iz preteklih dveh let, ko je bilo proračunsko načrtovanje v času izjemnih okoliščin netransparentno in neverodostojno.