Izgovor za višje cene goriv

Številne neznanke, neodločenost vlade in prepričanje, da prihodnost prinaša precej višje cene goriv so že nekaj časa vroča tema v Sloveniji. Se medeni tedni za voznike počasi končujejo ali bo liberalizacija prinesla večjo konkurenco in boljšo ponudbo?

Nekaj je gotovo, liberalizacija se bo gotovo zgodila, in to kmalu. Slovenija je namreč edina država EU, kjer ima še vedno glavno besedo pri določanju cen vlada, ki z jekleno roko bedi nad maržami energetskih družb. Toda za končno odločitev, ki jo je po testnem obdobju delne sprostitve cen 98- in 100-oktanskega bencina ter kurilnega olja obljubljala že julija in nato septembra, vlada vendarle še ni imela poguma. O tem, koliko svobode bodo imele energetske družbe pri določanju cen na bencinskih servisih, vsaj tistih ob avtocestnem križu, bo spet odločala kmalu po dnevu mrtvih. Ali bo ideja o liberalizaciji cen nafte zaživela že takrat, pa ostaja negotovo.

Sistem zatira konkurenco

Igralci s slovenskega trga, kot sta Petrol in OMV, si liberalizacije seveda želita, in sta nanjo tudi pripravljena, saj imata oba bencinske servise tudi na dereguliranih trgih. V njun kot pa se je postavila tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), kjer ostro obsojajo »cincanje« vlade. »Globoko smo razočarani nad odločitvijo vlade, ki kaže na neresen odnos do popolne liberalizacije cen naftnih derivatov v Sloveniji,« je pospremila julijsko odločitev vlade Mariča Lah, predsednica TZS. Septembra mnenja ni spremenila: »V TZS z vso upravičenostjo pričakujemo, da bo vlada novembra sprejela odločitve o liberalizaciji.«

TZS svoja stališča opira na študijo z naslovom Analiza vpliva deregulacije cen naftnih derivatov in trošarinske politike v Sloveniji, ki so jo pripravili dr. Igor Masten, dr. Sašo Polanec in dr. Alojša Feldin. Študija obsoja veljavni sistem določanja cen naftnih derivatov kot slab z vidika razvoja konkurence na trgu, saj imajo razen ponudnikov ob trgovskih centrih vsi enotne cene goriv. »Sistem ne omogoča hitrega odziva na spremembe cen v regiji, s čimer padajo prodane količine ob mejah, potrošniki pa so prikrajšani za možnost izbire najcenejšega ponudnika,« pravi Lahova in dodaja: »Namesto da bi si kot država, ki spoštuje načela tržnega gospodarstva prizadevali za ukrepe za povečanje konkurence, to umetno zatiramo, saj nekateri ponudniki naftnih derivatov, ki so bili več let na trgu prisotni, bencinske servise prodajajo drugim ponudnikom, s čimer se konkurenca slabi.«

Prave skrbi prodajalce goriv na slovenskem trgu niso povezane s preskromno konkurenco, ampak predvsem maržami, pri določanju katerih imajo za zdaj še zvezane roke. Njihov delež v končni ceni naj bi povprečno dosegal okoli šestih odstotkov. Zagovorniki deregulacije cen naftnih derivatov tako hitro poudarijo, da bi imeli posegi v marže neznaten učinek na končne cene goriv, ki so v 60 odstotkih oziroma tudi skoraj 70 odstotkih sestavljene iz trošarin in drugih prispevkov ter davščin. Večji kos pogače si od okoliških držav odreže le Italija. »Primerjava cen pred dajatvami s sosednjimi državami za motorni bencin in dizel pokaže, da so bile slovenske cene pred davki večino obdobja 2005–2015 najnižje, po drugi strani pa so bile maloprodajne cene, torej tiste na bencinskih servisih, najvišje,« pojasnjuje Lahova.

Prav zaradi tega je mogoče pričakovati, da bo skušnjava po zvišanju marž v energetskih družbah preprosto prevelika.

Unsplash

Delna liberalizacija že prinesla višje cene

Seveda ne bo vse slabo. Liberalizacija naj bi prinesla pestrost izbire, denimo bolj kakovostnih goriv, za katere zaradi cenovnih omejitev do zdaj ni bilo prostora na trgu. Kljub večji izbiri in prepričevanju energetskih družb, da bo liberalizacija dobra za vse, bodo krajši konec na koncu najverjetneje potegnili potrošniki.

Če so cene 98- oziroma 100-oktanskega bencina znamenje tega, kar bi lahko pričakovali v prihodnje, potem potrošnike vsaj malo lahko skrbi debelina denarnic po postankih na bencinskem servisu. Višjeoktanski sorodnik za zdaj še reguliranega 95-oktanskega neosvinčenega bencina, ki je v Sloveniji daleč najbolj priljubljen, se je namreč od aprila podražil za kar trikrat, pri čemer je treba poudariti, da so se cene nekoč gibale zelo usklajeno. Odvisno od tega, kateri bencinski servis enega največjih ponudnikov pri nas izberete, se cena za liter giblje od 1,277 do 1,289 evra. Zadnja je kar 5,9 centa višja kot aprila, ko je bila še regulirana.

Kako visoke bodo podražitve, je težko napovedati. Slovenskim potrošnikom govori v prid dejstvu, da domujejo v majhni državi, kar pomeni, da so energetske družbe omejene s ponudbo v okoliških državah – to sicer ne preprečuje možnosti precej višjih cen v odročnih krajih. Prav tako bo ministrstvo za gospodarstvo ohranilo pristojnost spet uvesti stari sistem določanja cen, kar je nov argument proti nebrzdani rasti cen.

Toda na koncu še vedno velja, da je povpraševanje po gorivih cenovno elastično. Avtomobil je še vedno nepogrešljiv del vsake slovenske družine, bodisi za pot v službo, šolo, trgovino ali na izlet. S tem v mislih si bo država še naprej prizadevala izboriti svojo milijardo evrov prihodkov od trošarin na goriva, energetske družbe pa kar najbolj povečati dobiček.