IMF: Javne investicije v cepljenje proti covidu-19 se izplačajo
Javni izdatki, namenjeni pospešitvi proizvodnje cepiv in cepljenj proti covidu-19, bodo okrepili javne prihodke in gospodarsko rast, ocenjuje IMF.
Odpri galerijo
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem zadnjem poročilu izpostavil smisel javnih vlaganj v globalno proizvodnjo in distribucijo cepiv. Po ocenah strokovnjakov bodo razvita gospodarstva do leta 2025 v primeru, da bo imela večina držav dostop do ugodnih cepiv v začetku leta 2022, z močnejšo gospodarsko rastjo pobrala za 1000 milijard dolarjev dodatnih davkov.
»Vložki v cepljenje se bodo torej več kot povrnili in predstavljajo odličen način investiranja javnega denarja,« je ocenil sklad.
Države po svetu so v hiter odziv na koronsko krizo usmerile 16.000 milijard dolarjev, ocenjuje IMF. A končanje zdravstvene krize bo ključno za okrevanje, pomembno bo tudi razdeljevanje cepiv revnejšim državam. IMF izpostavlja dodatno potrebo po javnih izdatkih, a ob vse večjem zadolževanju bo kritično, da politika pametno usmeri svojo pomoč.
Prav tako je IMF ponovil idejo, da bi države z višjo obdavčitvijo bogatejših podprle svoje koronske programe. »Da bi pokrili potrebe po financiranju, povezanem s pandemijo, bi lahko odločevalci razmislili o začasnem prispevku za okrevanje po covidu-19, ki bi ga zaračunali na visoko premoženje oz. bogastvo,« navaja sklad. Prav tako so po oceni sklada nujne reforme domačih in mednarodnih davčnih sistemov.
Glavna ekonomistka IMF Gita Gopinath je že v torek spomnila tudi na podporo IMF ideji univerzalnega davka, ki bi podjetjem preprečil pretakanje zaslužkov v davčne oaze. »Zelo podpiramo idejo globalnega minimalnega korporativnega davka,« je dejala.
»Vložki v cepljenje se bodo torej več kot povrnili in predstavljajo odličen način investiranja javnega denarja,« je ocenil sklad.
Sklad je v ta teden objavljenem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih zvišal napoved svetovne gospodarske rasti za letos, in sicer jo je v primerjavi z januarjem izboljšal za pol odstotne točke na šest odstotkov. Napoved za prihodnje leto je IMF zvišal za 0,2 odstotne točke na 4,4-odstotno rast.
Države po svetu so v hiter odziv na koronsko krizo usmerile 16.000 milijard dolarjev, ocenjuje IMF. A končanje zdravstvene krize bo ključno za okrevanje, pomembno bo tudi razdeljevanje cepiv revnejšim državam. IMF izpostavlja dodatno potrebo po javnih izdatkih, a ob vse večjem zadolževanju bo kritično, da politika pametno usmeri svojo pomoč.
PREBERITE TUDI:
Prav tako je IMF ponovil idejo, da bi države z višjo obdavčitvijo bogatejših podprle svoje koronske programe. »Da bi pokrili potrebe po financiranju, povezanem s pandemijo, bi lahko odločevalci razmislili o začasnem prispevku za okrevanje po covidu-19, ki bi ga zaračunali na visoko premoženje oz. bogastvo,« navaja sklad. Prav tako so po oceni sklada nujne reforme domačih in mednarodnih davčnih sistemov.
Glavna ekonomistka IMF Gita Gopinath je že v torek spomnila tudi na podporo IMF ideji univerzalnega davka, ki bi podjetjem preprečil pretakanje zaslužkov v davčne oaze. »Zelo podpiramo idejo globalnega minimalnega korporativnega davka,« je dejala.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.