Imate prihodnost trdno v svojih rokah?

V prvem delu članka v Svetu kapitala pretekli petek smo spoznali, da je optimalen način varčevanja tudi v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega varčevanja (PDPZ), sploh zdaj, ko je zakonodaja omogočila varčevanje v okviru skladov življenjskega cikla. Hkrati nam je že znano, da varčevanje zgolj v tej obliki ne prinese želene finančne samostojnosti, pač pa je potrebno varčevanje tudi v drugih oblikah.

Ogledali smo si že možnosti varčevanja v skladih oziroma neposredno v posameznih vrednostnih papirjih kot tudi varčevanje na bankah v depozitih. Kaj pa druge oblike, recimo nepremičnine ali hranjenje denarja doma »v nogavici« ali v zlatu?

Pexels

Ste prepričani, da je nepremičnina pravi način varčevanja?

Pomembno premoženje v Sloveniji je nepremičnina. Glavno vprašanje je, ali imamo nepremičnino res zaradi tega, da bomo od nje lahko pridobivali dodatna sredstva, ko se upokojimo, ali pa jo imamo zato, da bomo v njej živeli. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da v veliki hiši ali stanovanju naletimo na enega upokojenca ali upokojenko, ki komaj shaja iz meseca v mesec, hkrati pa ima v lasti nepremičnino, vredno celo več kot 100.000 evrov. Na žalost pri nas še niso toliko razvite storitve, kot so v tujini, kjer bi upokojenec stanovanje »prodal« neki ustanovi (običajno zavarovalnici) v zameno za dosmrtno rento in doživljenjsko pravico bivanja v njej, po smrti pa nepremičnina preide v roke te ustanove.

Če kupimo nepremičnino za namen oddajanja, s tem uresničimo cilj, da od nje tudi po upokojitvi pridobivamo mesečno neka finančna sredstva, potrebujemo pa v začetku bodisi velika finančna sredstva, da nepremičnino kupimo (če je nismo ravno podedovali), bodisi najamemo kredit. V obeh primerih je treba narediti podroben izračun, »kaj se izplača«, pri čemer je treba upoštevati davek, ki se ga plačuje od najemnine, ki bi jo prejemali, seveda poleg stroškov vzdrževanja, nadomestil za uporabo zemljišča in podobno.

Zlato in njegov sijaj

Druga možnost, ki jo nekateri zagovarjajo, je varčevanje v zlatu. Z davčnega vidika je neposredno vlaganje v zlato najugodnejše, saj donosi iz trgovanja pri zlatu niso podvrženi davčni obravnavi. So pa donosi tukaj bolj negotovi. Za zlato bi lahko napisal skoraj karkoli glede donosa, toda dejstvo je, da od leta 1987 pa vse do konca leta 2005, torej 18 let, zlato ni pridobilo nikakršne vrednosti (Dow Jones je v tem času ustvaril 500-odstotni donos), v naslednjih 11 letih je ustvarilo dobrih 140 odstotkov donosa oziroma v povprečju več kot 9 odstotkov na leto (le malenkost več je v tem obdobju ustvaril Dow Jones). Seveda pa zgodovina ni nujno pokazatelj, kaj sledi v prihodnosti.

Je zlato zato bolj špekulativno od drugih naložb? Ker je kovina, bo imelo neko vrednost, vse dokler bo povpraševanje po njem. Pregovorno velja, da se dobro obnese v inflacijskih razmerah, saj naj bi ohranjalo realno vrednost premoženja. Zato je precej odvisno od tega, kaj se dogaja v gospodarstvu. Posledično je verjetno smiselno imeti nekaj sredstev tudi v zlatu, še zdaleč pa ni priporočljivo, da bi imeli v zlatu večino svojega premoženja. Tako kot ni priporočljivo imeti svojih sredstev doma v »nogavici«, saj v tem primeru ne prinašajo nobenega donosa.

Izračunajmo, kaj se nam najbolje izplača

Kaj se zgodi, če upoštevamo povprečno donosnost za obdobje 35 let, ob upoštevanju tudi davčnega vidika? Za primer smo vzeli osebo, ki prejema povprečno bruto plačo v Sloveniji v višini 1600 evrov, kar je 1057 evrov neto, in izračun naredili za primer varčevanja v okviru PDPZ, tujega globalnega sklada in depozitov. Izračuna v primeru nepremičnin nismo naredili, saj bi bilo tukaj treba upoštevati več dejavnikov in bi o tem lahko napisali poseben članek.

Varčevanje v okviru PDPZ je smiselno izkoristiti v polni meri, in če je možno, v okviru skladov življenjskega cikla.

V skladu z zakonodajo smo upoštevali znesek za varčevanje v PDPZ v višini največjega dovoljenega. Ta je 93,50 evra in za vsako vplačano premijo v okviru PDPZ dobimo vrnjeno (prek dohodnine zaradi davčne olajšave) 25,38 evra. V 35 letih, kot je razvidno iz tabele, nanese to 39.270 evrov vplačanih sredstev pri vseh oblikah varčevanja in 10.658,60 evra vrnjene dohodnine le pri PDPZ. Zato imamo pri PDPZ na voljo več sredstev za sprotno trošenje ob enakih vplačilih v varčevanje kot pri drugih oblikah varčevanja.

Iz tabele je razvidno, da se najmanj davkov plača (bodisi v času varčevanja bodisi v času izplačevanja) pri depozitih (1.803,66 evra). Hkrati pa je v tem primeru tudi neto izplačilo v višini 66.728 evrov najnižje. Pri izračunu sta upoštevana povprečna obrestna mera za depozite nad enim letom za zadnjih 13 let ter davek na obresti v skladu s slovensko zakonodajo, ki se plačuje že med varčevanjem.

Z davčnega vidika je vlaganje v zlato najugodnejše, so pa donosi bolj negotovi.

Najvišji davki, ki se plačujejo v fazi črpanja sredstev, so na prvi pogled videti, kot da so pri PDPZ v okviru življenjskega cikla, kjer so tudi sredstva najvišja. Vendar če tukaj upoštevamo, da dobimo v času varčevanja vrnjen del dohodnine, potem dobimo od države več vrnjenenega, kot pa smo ji plačali. Pri PDPZ je upoštevano izplačilo v obliki dosmrtne rente in neto izplačilo predstavlja vsa rentna izplačila, zmanjšana za dohodnino na vse izplačane rente do smrti.

Nekje vmes je tuji globalni sklad. Davki so višji kot pri depozitu, a so tudi sredstva višja. V osnovi bodo lahko sedaj donosi pri PDPZ skladih življenjskega cikla enaki kot pri samih skladih. V izračunu je upoštevano povprečje izbranega sklada za zadnjih 15 let.

Iz zapisanega lahko povzamemo, da je varčevanje v okviru PDPZ smiselno izkoristiti v polni meri, in če je možno, v okviru skladov življenjskega cikla. Ker pa tudi s tem ne bomo mogli izpolniti svojih potreb v času po upokojitvi, je dobro razmisliti še o drugih oblikah varčevanja. Saj veste, naš čas, naš denar … za nas gre.

*članek omogoča Prva osebna zavarovalnica