Gorazd Belavič: ZDA, TIME-OUT!

Začetek letošnjega poletja je poudaril številne potencialne in obstoječe skrbi vlagateljev. Prvi dnevi junija, ko so začele veljati ameriške carine na jeklo in aluminij iz Evrope, Mehike in Kanade, so sicer nakazovali razburkano bližnjo prihodnost, a kljub vsemu nas je večina menila, da je uvedba carin prva in tudi edina grožnja, ki bo s sicer dolgotrajnimi pogajanji na koncu vendarle pripeljala do kompromisnega dogovora.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

No, julija je začel veljati nov paket carin, tokrat usmerjen proti Kitajski, ki je ZDA vrnila v primerljivem obsegu. Pravzaprav je pri vsem najbolj občudovanja vredna, a hkrati tudi skrb vzbujajoča vzdržljivost ameriškega predsednika, ki v skoraj vsakem svojem nastopu pušča geopolitične bananine olupke. V zadnjih mesecih mu je uspelo sankcionirati Rusijo, odstopiti od sporazuma z Iranom, razjeziti tradicionalne ameriške zaveznice s Kanado na čelu, pritiskati na združenje Opec, naj poskrbi za nižjo ceno goriva, razburiti članice Nata, podpihovati trdi brexit, na drugi strani pa olepšati podobo severnokorejskega predsednika, ki ga je v kratkem zahvalnem pismu za srečanje v Singapurju petkrat označil z »Vaša ekscelenca«.
Tudi če pustimo ameriško politično agendo ob strani, ne moremo mimo trgovinskih pogajanj. O pogajanjih v tem trenutku pravzaprav težko govorimo, primernejši izraz bi bil spopad, ali pa konflikt. Prva poteza je namreč že bila narejena, a hkrati tudi pozabljena in vrata za igro zmerjanja, kdo je koga prvi, so na stežaj odprta. Močno smo se približali realnosti trgovinskih vojn. Precej ocen o posledicah globalne trgovinske vojne je bilo objavljenih, nobena ne omenja pozitivnega razpleta. V obdobju povečane napetosti velja – v športnem duhu – zahtevati »time-out« in premisliti celotno situacijo.
Mednarodna trgovina je v globaliziranem svetu preprosto preveč pomembna in verjamemo lahko, da se tega zavedajo tudi tisti, ki bi jo »malce« izkoristili zaradi političnih ciljev. Na žalost vžigalna vrvica že gori, zato je prav, da vlagatelji postanejo nekoliko skromnejši v svojih pričakovanjih in se izognejo samozavestnim potezam. Črnega scenarija ni treba sprejeti, a prav tako ni pametno ignorirati volje ameriškega predsednika. V družbi trenutno priporočamo nevtralno alokacijo med delnicami in obveznicami, kar seveda ne pomeni popolnega izogibanja tveganim naložbam, pa tudi ne pretirane naklonjenosti delnicam. Vsak vlagatelj naj se izpostavi delnicam v deležu, ki je zanj primeren glede na njegov profil tveganja. Med regijami svetujemo večjo izpostavljenost razvitim regijam, kot sta Evropa in ZDA. V prihajajočem obdobju bo pomembneje dati poudarek predvidljivosti razvitih trgov in za zdaj nekoliko zmanjšati naklonjenost trgom v razvoju, kjer številne centralne banke kažejo, da so skrbi vlagateljev prerasle običajne ravni in zahtevajo posredovanje z instrumenti monetarne politike.
Bodo morali vlagatelji v prihodnjih mesecih torej bolj skrbeti za »obrambo« portfelja? Za zdaj res kaže tako. Nekoliko imune za trgovinske spore in nastajajoče ovire so delnice malih podjetij, saj je njihovo poslovanje vezano predvsem na domačo ekonomijo. Gre tudi za podjetja, ki bodo nadpovprečno pridobila zaradi nove ameriške davčne zakonodaje. Kljub vsemu gre za segment naložb, ki je nekoliko bolj tvegan in je lahko kvečjemu dopolnilo razpršenemu portfelju.
Kdaj je pač smiselno kakšen polčas odigrati taktično neprivlačno in počakati na zrelejše priložnosti v ugodnih razmerah.

Več iz rubrike