Globalna gospodarska rast se ohlaja

V Evropi je Italija že v tehnični recesiji, saj je bila rast BDP v zadnjih kvartalih negativna, in sicer -0,1 odstotka in -0,2 odstotka. Nemčija pa se je z rastjo 0 odstotka za las izognila recesiji.
Obenem se v Nemčiji ukvarjajo z Deutsche Bank, največjo nemško banko, ki išče dodatni kapital, ki naj bi prišel iz Katarja. Ali bo banki uspel dogovor s Katarjem o povečanju deleža, bo pokazal čas. V primeru neuspeha pa se že pripravlja načrt združitve Deutsche Bank in Commerzbank, prve in druge banke v državi. Vse banke se trenutno ob nizkih obrestnih merah srečujejo z nizkimi obrestnimi prihodki in maržami.

Če ostanemo v evropskem bančnem sistemu, španska banka Santander ni odpoklicala 1,5 milijarde vredne izdaje pogojno pretvorljivih obveznic (CoCo – contingent convertible). Posebna značilnost obveznic CoCo je, da njihov prospekt vlagateljem izrecno nalaga, da ob nastopu kapitalske neustreznosti banke (količnik kapitalske ustreznosti pod določeno mejo) obveznice pretvorijo v delnice. Zaradi te posebne določbe v prospektu se obveznice obravnavajo kot instrument dodatnega temeljnega kapitala banke (AT1 – Additional Tier 1).



Medtem so čez lužo že izvedli največjo združitev bank po finančni krizi, in sicer med BB&T in SunTrust, ki sta združeni postali šesta največja banka v ZDA.
Monetarna politika centralnih bank še naprej vpliva na razpoloženje finančnih trgov. Ameriški FED je zaenkrat zaustavil višanje obrestnih mer po zadnji močnejši korekciji v decembru ter posledično tudi ponudil možnost, da se bilančna vsota centralne banke ohranja na višjih ravneh kot pred globalno finančno krizo. Medtem je ECB namignil na možnost novega TLTRO za poslovne banke v evrskem območju.

Na drugi strani na sentiment trgov vplivajo geopolitična tveganja. Kot prvo lahko spremljamo sago o brexitu, ki naj bi se predvidoma zgodil konec marca 2019, vendar dokončnega dogovora še vedno ni.

Trgovinski spor med ZDA in Kitajsko, kjer trenutno vlada »premirje«, se nadaljuje, hkrati pa potekajo poganja med obema stranema, ki bodo predvidoma končana z dogovorom v začetku marca.

Objave poslovnih rezultatov za zadnji kvartal leta 2018 v ZDA kažejo, da je več kot 70 odstotkov podjetij preseglo napovedi, medtem ko v Evropi ta delež znaša nekaj več kot 55 odstotkov. Kljub dobrim objavam so podjetja kar občutno znižala svoje napovedi prihodnjega poslovanja zaradi posledice geopolitičnih tveganj in makro okolja.
Finančni trgi so kljub omenjenim dejavnikom v letošnjem letu pridelali lepe donose. Ameriški S&P 500 je porasel za 12 odstotkov, merjeno v evrih, medtem ko je Euro Stoxx 50 porasel za 8,2 odstotka.


* PMI (Indeks nabavnih managerjev) temelji na raziskavi (anketi) izbranih podjetij o pričakovanjih o prihodnji proizvodnji, novih naročilih, zalogah, zaposlenosti in dostavah. Vrednosti nad 50 nakazujejo rast, vrednosti pod 50 pa upad aktivnosti.


*borzni komentar s strani KD Skladi