Glavna zgodba letošnje pomladi bodo … dividende

Okrevanje največjega svetovnega gospodarstva je ameriški centralni banki olajšalo pot do novega dviga ključne obrestne mere, do konca leta pa se pričakuje še dva dviga. Sami dvigi obrestnih mer še ne pomenijo konca bikovskega trenda. Pretekli nizi dvigov obrestnih mer v prvi fazi navadno še niso pomenili tudi konca bikovskega trenda, kar smo nakazali tudi v naši investicijski strategiji v začetku letošnjega leta.
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

Tudi analiza francoskega bančnega giganta Société Générale kaže, da borzni vrh povprečno sledi 43 mesecev po začetku zategovanja monetarne politike. A to je seveda le povprečje, nekateri cikli so krajši, drugi daljši. Posledično lahko na podlagi dolgoletne statistike rečemo le, da smo z začetkom zategovanja monetarne politike bliže korekciji, ne pa, da se bo ta že zgodila letos. Vsekakor moramo biti zato pozornejši pri vlaganju. Po drugi strani tudi velja, da dokler se pričakuje okrevanje gospodarstev in lepo rast dobičkov podjetij, težko govorimo o koncu bikovskega trenda. Pri tem so vrednotenja svetovnih korporacij sicer res nadpovprečna, vendar ne ekscesna.

Dividendni donos za osrednji indeks SBI TOP znaša visokih 4,6 odstotka bruto.

Tudi politična tveganja, kot so brexit, referendum in izvolitev Donalda Trumpa za novega predsednika ZDA so za zdaj bolj kot ne le medijsko preplašila vlagatelje, kot da bi imela dejanski vpliv na smer gibanja delniških indeksov. Lahko bi trdili prav nasprotno, da so ravno ti dogodki na koncu pospešili rast delniških indeksov. Da bi se razmere precej poslabšale, bi torej moralo priti bodisi do pojava novega sistemskega tveganja bodisi do velikih razočaranj vlagateljev zaradi gospodarskih podatkov in s tem dobičkov podjetij. Prvo opozorilo smo tu sicer dobili, saj Trump spremembo zdravstvene reforme ni mogel uveljaviti. Ključno vprašanje za delnice torej je: ali bo drugače z močno pričakovano davčno reformo?

Skratka, za zdaj kaže, da se bo bikov trend nadaljeval, pač z normalnimi in običajnimi korekcijami, je pa treba ves čas ostati buden.

Kako pa kaže na domačem borznem parketu? Čeprav so se cene delnic številnih slovenskih borznih podjetij v zadnjem letu približale ali dosegle naše ciljne cene, je še vedno nekaj možnosti za rast. So pa potencialni prihodnji donosi do naših ciljnih cen posledično seveda nižji kot pred leti. Po drugi strani pa domačem kapitalskem trgu gotovo ne smemo zanemariti dividend, ki so že nekaj let nadpovprečne in opazneje višje kot na razvitih zahodnih trgih. Dividendni donos za osrednji indeks SBI Top namreč znaša visokih 4,6 odstotka bruto, in kar nekaj delnic obeta dividende donose nad tremi odstotki. Zato utegnejo biti dividende spet ena glavnih zgodb letošnje pomladi na ljubljanski borzi.

Sašo Stanovnik, ALTA Invest

Več iz rubrike