Geopolitični zastor

Visoko na dnevnem redu je tudi razmišljanje držav proizvajalk nafte o podaljšanju novembrskega dogovora o zmanjšanju obsega proizvodnje črnega zlata. Dočakali smo nekaj pomembnejših političnih odločitev: volitve na Nizozemskem in v indijskem Utar Pradešu, glasovanje o nezaupnici v Južni Koreji, referendum v Turčiji, to nedeljo pa bodo znani rezultati prvega kroga francoskih predsedniških volitev. Omenjeni dogodki so potekali bolj ali manj v skladu s pričakovanji, a ponekod so geopolitične razmere daleč od ustaljenih.

Pod Trumpom so tako ZDA izvedle že dva bombna napada, enega pred časom v Siriji, drugega prejšnji teden v Afganistanu. Zelo resno Američani žugajo tudi Severni Koreji, ki (ne)uspešno izvaja poskuse balističnih izstrelkov. Ameriško raztezanje mišic ni pogodu Rusom, Kitajska deluje kot mediator, za evropsko politično elito dogajanje presega njena »pooblastila«. Kljub navedenemu se delniški trgi niso bistveno premaknili. Znake nervoze lahko najdemo v drugih segmentih kapitalskega trga, kot je na primer zlato, h kateremu se vlagatelji zatečejo v obdobju večje negotovosti. Cena unče zlata letos vztrajno raste in je že okoli deset odstotkov višje kot konec lanskega leta. Status varnega pribežališča imajo tudi dolgoročne obveznice. Donosnost do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice je v mesecu dni padla za 35 bazičnih točk in znaša 2,25 odstotka.

Sreča je na strani pogumnih.

Obveznice signalizirajo zvišano tveganje tudi prek razlik v donosnosti. Kaj si vlagatelji na primer mislijo o razvoju francoske predvolilne kampanje, zrcali razlika v zahtevani donosnosti francoske in nemške državne obveznice, ki je v zadnjem obdobju zopet zrasla. Vlagatelji pogosto spremljamo tudi indeks implicitne volatilnosti, ki se je v zadnjih dneh odlepil od dalj časa trajajočih nizkih ravni. Na kapitalskih trgih je torej čutiti rahlo napetost, ki pa se takoj po velikonočnih praznikih še ni širše okrepila. Dvig napetosti niti ni presenetljiv, saj so opozorila o dotrajanem rastočem delniškem ciklu servirana skoraj dnevno. A če vlagatelji odstrejo geopolitično zaveso, bodo odkrili precej spodbudne razmere, v katerih poslujejo podjetja. Pri FactSetu so ocenili, da bi rast dobička na delnico povprečnega podjetja iz indeksa S&P 500 v prvem letošnjem četrtletju lahko znašala celo 12 odstotkov. Dobrih devet odstotkov namreč znašajo napovedi analitikov glede rasti dobička na delnico, tem pa je treba dodati približno tri odstotne točke, za kolikor v povprečju podjetjem uspe preseči pričakovanja. Še nekoliko višjo rast dobička na delnico (okoli 18-odstotno) obetajo ameriška podjetja, ki večino prihodkov ustvarijo zunaj ZDA. Usodnosti geopolitičnih razprtij ne velja podcenjevati, a preteklost je nagradila tiste, ki so v podobnih razmerah pokazali nekoliko več poguma.

mag. Gorazd Belavič, CFA, direktor sektorja za analize