Gašper Dovč, Triglav Skladi: Tokratni hitri odboj je zamudilo precej vlagateljev

Ko je postalo jasno, da hitrost širjenja novega korona virusa neizbežno predstavlja tudi svetovno pandemijo in zaradi dejstva, da je virus nepoznan in da zanj ne obstajata ne zdravilo ne cepivo, ter da je edini mogoči odgovor ustavitev javnega življenja, so se kapitalski trgi odzvali precej burno.

Specialist ekonomije Gašper Dovč, ki upravlja vzajemne sklade Triglav Renta, Triglav Svetovni razviti trgi ter Triglav Zdravje in farmacija pojasnjuje kakšno je stanje danes.

Kako so se borze odzvale na novi virus, kje smo danes? 

Vrednost praktično vseh naložbenih razredov se je močno znižala, izjemno se je povišala nihajnost, na posameznih segmentih pa je precej upadla tudi likvidnost. Dodatni nemir je vnesel razpad skupine OPEC+ in posledičen močan upad cene nafte. Močno se je znižala nagnjenost investitorjev k prevzemanju tveganj, posledično so močneje upadle bolj tvegane naložbe in naložbe, ki jih je zaprtje javnega življenja nadpovprečno prizadelo.

Na srečo so se bistveno hitreje kot v zadnji finančni in gospodarski krizi odzvale vse najpomembnejše centralne banke, tudi velikost njihovega odziva je bila bistveno večja kot v preteklosti. Poleg tega so na pomoč priskočile tudi posamične države in z najrazličnejšimi fiskalnimi ukrepi in spodbudami povrnile del zaupanja. Tako smo bili v zadnjem mesecu in pol priča izjemni rasti delnic, sprva so največ pridobile nekoliko bolj varne naložbe (največja podjetja z dobrimi bilancami in poslovnimi modeli prihodnosti) ter segmenti, katerih so ukrepi najmanj prizadeli.

Ko je postalo jasno, da se ukrepi postopno sproščajo in zaradi državnih spodbud najprizadetejšim sektorjem so jim sledili tudi drugi, bolj ciklični segmenti. To so segmenti, katerih se so investitorji v začetku odboja na trgih izogibali: energija, surovine, industrija in trajne dobrine. Posledično je denimo indeks ameriških delnic S&P 500 od zgodovinskega vrha iz sredine februarja oddaljen manj kot 10 odstotkov, od začetka letošnjega leta pa le še manj kot 5 odstotkov.

Kaj je trenutno najbolj aktualno na finančnih trgih? 

Trenutno so nadpovprečno donosne evropske in japonske delnice, predvsem na račun fiskalnih stimulusov. Predlog evropske komisije o 750 milijard evrov vrednem skladu za okrevanje, je namreč precej večji od prvotnih predlogov.

Z obsežnim reševalnim paketom je presenetila tudi Japonska, ki bo skupaj s prvim paketom gospodarstvu namenila kar 40 odstotkov svojega BDP. Zaradi napovedi posameznih držav o spodbudah posameznim sektorjem (avtomobilska in letalska industrija, turizem,…) vlagatelji trenutno nadpovprečno posegajo tudi po teh sektorjih, vsesplošni optimizem pa pozitivno vpliva tudi na finančni sektor. To so tudi sektorji, ki so sicer utrpeli najvišji upad vrednosti.

Kaj se pričakuje v bližnji prihodnosti?

Pričakujemo, da bodo centralne banke tudi v prihodnje delovale stimulativno in kot take nudile podporo pred morebitnimi večjimi popravki. Zgodovinsko nizke obrestne mere bodo z nami še dolgo časa, kar predstavlja dodatno spodbudo bolj tveganim naložbenim razredom.

Jasno je, da je zaradi pandemije svetovno gospodarstvo trenutno v globoki recesiji in da čez noč ne bomo na ravneh izpred covid-19 krize, vendar številne državne spodbude pomenijo dovolj dober temelj za postopno gospodarsko okrevanje.

Kje so pasti, kje priložnosti?

Kot vedno so na kapitalskih trgih tako pasti kot priložnosti. Trenutno nadpovprečno tveganje predstavlja ponovni večji izbruh virusa, (pre)počasno gospodarsko okrevanje in posledično nižja rast uspešnosti poslovanja podjetij ter eskalacija gospodarsko – političnih tenzij (spor ZDA – Kitajska, neurejen izstop VB iz EU).

Kljub temu in kljub precejšni rasti v zadnjem mesecu in pol na trgu vseeno še vedno vidimo dovolj priložnosti. Tokratni hitri odboj je namreč zamudilo precej vlagateljev, zato pričakujemo njihovo postopno vrnitev. Hkrati je na trgu tudi precej segmentov, ki so bili nadpovprečno prizadeti zaradi ukrepov za zaustavitev širjenja virusa in bodo zanimivi, ko se bo svet dokončno in v celoti ponovno vrnil v običajne okvire.

Nasvet kako v tem obdobju ravnati s financami? 

Povprečnemu vlagatelju svetujemo, da ustrezno razprši svoj portfelj, le ta pa mora odražati njegov osebni finančni profil. Izogibajmo se paničnim odzivom na večje nihaje cen, saj je nestanovitnost značilnost kapitalskih trgov.

Povečan pesimizem se je v preteklosti že večkrat izkazal kot priložnost za nadpovprečno rast, pri vstopanju na kapitalske trge pa tudi tokrat ne bo odveč postopnost.