Frankfurtski »Mainhattan« v boju za londonske bankirje

V igri tudi Pariz in Dublin. Londonski City raje upa na mehak brexit.
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Kot prva velika banka je odhod iz brexitovskega Londona napovedala ruska VTB. »Za London smo imeli velike načrte, a jih po brexitu opuščamo in bomo svoje zmogljivosti zgradili drugodFinancial Times navaja predsednika uprave Herberta Moosa. Niso se še odločili, kam bodo šli, omenjajo pa Frankfurt, Pariz in Dunaj. Nekateri drugi se ogledujejo tudi po irskem Dublinu, tretji pa upajo, da se bo brexit raztegnil v nedogled ali dovolj dobro rešitev, da bodo lahko ostali.

»Frankfurt? No way!«

Tako je dejala dopisnica svetovne finančne agencije, ki svoj delovni čas preživlja med mestom ob reki Majni in domačo britansko prestolnico. »Ni primerjave s tem, kar ponuja London.« Financial Times ta teden poroča, da številne banke še naprej najemajo novo delovno silo v londonskem Cityju, namestnik nemškega finančnega ministra Michael Meister pa poudarja, da morata vsaj Deutsche Börse AG in London Stock Exchange Group Plc svoj skupni center postaviti v eni od držav Evropske unije, če se bo položaj v Veliki Britaniji po brexitu spremenil. »Borza, ki deluje z vrednostnimi papirji, mora biti nadzorovana tam, kjer posluje.«

Frankfurt, mesto knjig, avtomobilov, denarja in občasnih protestov zoper denarno politiko v EU.

Z londonsko združena nemška borza po teh ocenah velja za strateško pomembno, to pa ne velja za komercialne evropske in svetovne banke, ki so bile doslej zelo zadovoljne v britanski prestolnici. Velika Britanija še vedno upa na čim boljši dogovor o prostem pretoku ljudi, ki bi ji omogočil ohranitev dostopa do skupnega evropskega trga, potem ko naj bi se drugo največje gospodarstvo EU spomladi začelo umikati. Še en visoki predstavnik nemškega finančnega ministrstva Thomas Steffen pa je povedal, da na berlinski Wilhelmstrasse dobivajo vse več vprašanj o selitvi poslov v Nemčijo. Prve konkretne odločitve pričakuje spomladi, Frankfurt, kjer domuje tudi Evropska centralna banka, pa bi bil tudi zanj primerno mesto. »Nadzornik mora biti sposoben ukrepati, če družba za finančne storitve ne spoštuje pravil. Mora biti sposoben uveljaviti pravila in to lahko naredi le na suverenem ozemlju.«

V Frankfurtu upajo

Banke, ki bodo zaradi brexita zapustile London, lahko celinskim kapitalskim trgom preskrbijo nujno potreben zagon, je prepričan Ignazio Angeloni iz Evropske centralne banke. Njegova kolegica Sabine Lautenschläger navaja, da številne banke že sprašujejo, kakšne so razlike in kje bi se morale prilagoditi. »Seveda se pripravljamo.« V Frankfurtu upajo, da bo brexit finančne ustanove prisilil k selitvi prav k njim. Ocenjujejo, da gre za deset milijard funtov davčnega denarja in 71.000 delovnih mest, in nemški finančni lobi računa, da jih lahko že prihodnje leto dobijo deset tisoč. »Velike selitve bodo v drugi polovici leta 2017Manager Magazin navaja Hubertusa Vätha iz družbe Frankfurt Main Finance. Pri številnih velikih finančnih ustanovah se zdaj cele ekipe strokovnjakov pripravljajo na vse možne scenarije in selitev v Frankfurt je zagotovo eden izmed njih. Pri omenjeni lobistični družbi navajajo raziskavo Boston Consulting Group (BGC) med 360 vodilnimi bančniki iz Velike Britanije, Francije, ZDA in Nemčije o alternativah Londonu – Frankfurt naj bi bil ena najbolj privlačnih.

»Mainhattan« že ima videz finančne metropole.

Bančni strokovnjak Wolfgang Dörner med vzroki za takšne ocene navaja gospodarsko in politično stabilnost Nemčije ter kvalificirano delovno silo. Na voljo so tudi odlična infrastruktura, več kot primerno poslovno ozračje, vprašanje pa so morda tako imenovani dejavniki »life style«, ki tako odlikujejo London. Na spletni strani mesta Frankfurt sicer poudarjajo, da so veliko bolj raznoliki, kot pa kaže prvi vtis domovine Evropske centralne banke, nemške Bundesbank in največjih nemških bank. Od skoraj 700.000 prebivalcev nekateri prihajajo iz 170 držav, tri četrtine od teh iz evropskih, a ne vsi iz držav EU. Videti je, da še vedno prevladujejo priseljenci iz gastarbajtrskega vala, saj je s približno devetnajstimi odstotki največ Turkov, sledijo Italijani in Hrvati, s šestimi odstotki so za njimi Poljaki. A tudi petindvajset odstotkov prebivalcev Frankfurta brez nemškega potnega lista kaže, koliko ljudi tam že zdaj živi zaradi svojega dela, in v hessenškem mestu je med vodilnimi seveda že zdaj bančništvo.

Z nebotičniki ECB, Deutsche Bank in drugih ima »Mainhattan« že videz finančne metropole, na mestni spletni strani »welcometofrm.com« pa v angleškem jeziku ponujajo telefonsko številko za vsa morebitna druga vprašanja in številne informacije. Poudarjajo, da na širšem mestnem območju živi veliko več ljudi in da se lahko pohvalijo z največjim številom sedežev mednarodnih družb v vsej Nemčiji. Navajajo na desetine mednarodnih in nemških šol v angleškem in drugih jezikih ter vse vrste takšnih otroških vrtcev, a hkrati poudarjajo tudi prednosti vpisa otrok v običajne nemške šole, z vključenim učenjem še enega jezika na čelu. Pomoč ponujajo tudi organizacije, kot Newcomers Network, del teh prizadevanj pa koordinirajo iz deželne vlade ministrskega predsednika Hessna Volkerja Bouffierja, ki je za pridobivanje frustriranih brexitovskih bankirjev pooblastil Hessen Agentur, z istim ciljem pa se ubada še nekaj organizacij, kot Wirtschaftsförderung Frankfurt in regionalna Rhein Main GmbH. Tisti, ki se že pritožujejo zaradi podvajanja, bodo po uspešnosti projekta ocenjevali vso deželno vlado.

V francoski prestolnici so sprožili kampanjo Welcome to Europe, ki bankirjem že z naslovom nakazuje predstavljanje vse celine.

Frankfurt ima mogočne tekmece v boju za brexitovske bankirje, med njimi enajstmilijonski Pariz. V francoski prestolnici so sprožili kampanjo Welcome to Europe, ki bankirjem že z naslovom nakazuje predstavljanje vse celine, a če je frankfurtska spletna dobrodošlica zanje v angleščini, se ponosni Francozi držijo francoščine. Vendar tudi v Parizu že načrtujejo nove mednarodne šole in opozarjajo, da v njihovem mestu rezidirajo velike banke, kot Société Générale. Ministrski predsednik Manuel Valls obljublja celo davčne olajšave, kar je v državi, katere socialistični predsednik François Hollande je bogatašem grozil s 75-odstotnim davkom, prava senzacija.

Bankirji pa bodo morda počakali tudi na prihodnje volitve, saj lahko spomladi slavijo nacionalisti Marine Le Pen, iz istega vzroka v ozadje stopa nizozemski Amsterdam, ki bi bil sicer s svojim svetovljanstvom in prevladujočim znanjem angleščine med prebivalstvom lahko privlačen. Kot pomembnega tekmeca Frankfurtu v spopadu za finančne ustanove omenjajo tudi z dobrega pol milijona prebivalcev majhen, a angleško govoreči irski Dublin, kjer v bližini letališča s pospeškom gradijo nove poslovne prostore: osem let po finančni krizi gospodarstvo spet cveti in nepremičnin že primanjkuje. Vladni zastopniki se že pogajajo z Royal Bank of Scotland in Standard Chartered, Credit Suisse napoveduje selitev dela svojih storitev, povprašujejo že pri Citigroup in Wells Fargu.

Pexels
Pexels

Dovolj praznih poslovnih prostorov pa ima tudi Frankfurt, povrhu vsega do trikrat cenejše od tistih v Londonu. Zato pa poznavalci omenjajo pomanjkanje primernih stanovanj in nekatere druge pomanjkljivosti, zaradi katerih je nemško finančno središče na seznamu Global Financial Centres Index skupine Z/Yen letos celo padlo s štirinajstega mesta na osemnajsto, medtem ko London ostaja na prvem. Z New Yorkom, Hongkongom, Singapurjem, Tokiem, Seulom, Zürichom, Torontom, San Franciscom in Washingtonom D.C. med prvimi desetimi ni nobenega iz držav Evropske unije; tudi Pariz je pristal šele na 32. mestu in Dublin na 39. A je lahko za Frankfurt skrb vzbujajoče, da sta oba skočila nekaj mest navzgor, medtem ko je sam nazadoval.

V Hessnu se pritožujejo, da jim doslej še ni pomagala zvezna vlada, ki bi lahko bila pomemben jeziček na tehtnici. Prav kanclerka Angela Merkel je leta 2014 prepričala Kitajce, da so svoje trgovanje v Evropi prenesli tudi v Frankfurt, a ga izvajajo tudi v Londonu, Parizu, Luksemburgu in Zürichu. Morda se nemška vlada spet boji očitkov o prevladi v Evropi in zato raje računa na šibkosti frankfurtskih tekmecev, saj je Dublin daleč, Pariz pa morda politično nestabilen in še z izjemno visokimi davki. V Frankfurtu upajo tudi na selitev evropskega bančnega organa EBA, ki lahko tudi pritegne posnemovalce. Tudi zato je hessenški premier zadnje čase veliko v Bruslju, navajajo poznavalci.

Frankfurt, Pariz, Karači ali Krakov

Nekateri svetovni bankirji pa še vedno upajo, da bo premierka Theresa May pribojevala dolgo obdobje tranzicije in morda tudi ugodnejši končni sporazum, kot pa so se bali takoj po brexitu. Predsednik uprave švicarske UBS Axel Weber po Bloombergovem poročilu zdaj meni, da bo London ostal pomembno finančno središče, Jean-Adrien Lemierre iz francoske BNP Paribas SA dodaja, da brexit ne bi smel dominirati v celotni razpravi o prihodnosti evropskega bančništva, z odločitvijo pa bodo počakali tudi sami. V Londonu upajo, da bodo številna od 400.000 s finančnimi storitvami povezanih delovnih mest, med njimi 114.000 bančnih, tudi v primeru trdega brexita ostala doma, še posebej če bo britanska vlada uresničila obljube radikalnega nižanja davkov. Če ne, pa strokovnjaki opozarjajo, da lahko namesto Frankfurta ali Pariza pridobijo mesta, kot sta Karači ali Krakov, kamor finančne ustanove že zdaj selijo manj pomembna delovna mesta, pa tudi New York, Singapur in Hongkong. Tudi sedanji favoriti bi se morali še bolj potruditi, če si hočejo odrezati zajeten kos pogače brexita.

Več iz rubrike

finance

Warren Buffett v Bank of America vložil 1,2 milijarde dolarjev

Warren Buffett je zgolj v osmih dneh povečal lastniški delež v Bank of America in skupno porabil 1,2 milijarde dolarjev.

finance

Nokia: napoved velika, delnice visoko

Koronavirusna kriza ni ustavila delnic družbe Nokia. Ravno nasprotno. Samozavestna napoved poslovodstva je pospešila rast cene delnic.

finance

Ena glavnih bank na svetu o težavah dolarja

Trenutna finančna politika ameriških oblasti spodkopava zaupanje v dolar in sili vlagatelje, da čim bolj aktivno kupujejo zlato. Takšen komentar je objavila ena glavnih investicijskih bank na svetu G…

finance

Denarno pomoč za zaposlene izkoristil za nakup najnovejšega Lamborghinija

Dodeljeno mu je bilo skoraj štiri milijone dolarjev posojil v okviru programa za pomoč malim podjetjem med pandemijo, ta pa je denar porabil za luksuzne dobrine.

Komentarji: