Finančno pismen človek je svoboden človek

Slovenski kriptostartup Viberate, ki je s prodajo kriptožetonov v rekordnem času zbral več kot deset milijonov evrov, bo v Ljubljani gradil 11-nadstropno stolpnico.

Po tem, ko je ta isti startup že kupil garažno hišo v neposredni bližini lokacije prihodnje stolpnice, se je med vlagatelji razširil dvom, zakaj podjetje, ki svojim vlagateljem ponuja naložbo v komaj razumljivem kriptosvetu, svoj denar vlaga v nekaj tako tradicionalnega in otipljivega, kot je nepremičninski posel.

Marx bi bil zadovoljen. Potrjujejo se njegove faze razvoja kapitalizma od prvobitne akumulacije kapitala do internetne revolucije.     

V podjetju so pojasnili, da glavnice, zbrane s prodajo žetonov, ne vlagajo v ta projekt, v njem so le delni lastnik, s tem pa povečujejo vrednost za vlagatelje in vlagatelje branijo pred nihanji vrednosti, katerim so izpostavljeni na kriptotrgu.

O tem in podobnih primerih prehajanja med realnim in kriptoposlom, o gospodarski tranziciji v naših krajih nasploh in o drugih aktualnih gospodarskih vprašanjih smo se pogovarjali z ekonomistom dr. Slobodanom Slovićem, ravnateljem visoke šole za ekonomijo in upravo v Beogradu.

Kriptoprojekti, nove izdaje kriptožetonov se v zadnjem času čedalje pogosteje vežejo na povsem realni posel. Lahko opišete kakšnega, zakaj se to dogaja?

Ravno ta trenutek v Sloveniji poteka projekt na podlagi izdaje kriptožetonov, ki na napreden način združuje realni in kriptosektor. Gre za reševanje dveh globalnih problemov, ekološke razgraditve velikih količin odpadkov in zagotavljanje poceni zelene energije, ki ni odvisna od vremenskih razmer. Ta projekt bo, kot prvi tovrstni, vlagateljem celo jamčil povračilo vloženih sredstev, cene na borzi pa ne bo generirala le špekulacija, kot je to večinoma v navadi, temveč realni dobiček. Tehnologija je povsem pripravljena, saj je uspešno prestala osemletno testiranje in posebno certifikacijo. Dogovorjena je dobava vhodnih surovin in prodaja končnih izdelkov. Ne govorimo o startupu in ne ugibamo, ali bo projekt v praksi zaživel ali ne.

osebni arhiv

Zakaj pa se je podjetje odločilo za zbiranje sredstev s pomočjo kriptožetonov?

Zaradi močno poenostavljenih postopkov pridobivanja sredstev glede na iskanje klasičnih oblik financiranja in zato, da lahko vanj vlagajo vsi, tudi »mali človek«, ne le veliki institucionalni vlagatelji. Seveda pa ima lahko grenak priokus dejstvo, da tovrstni projekti niso dovolj regulirani in nadzorovani. To vrzel je zapolnila posebna zahteva lastnika projekta. Pri Preon inštitutu se dogovarjamo za dodelitev posebnega certifikata, ki projekt zavezuje k dvakratni letni reviziji, tako na finančnem področju kot tudi glede na izvajanje načrtovanih aktivnosti, doseganja ciljev in podobno. S tem so nosilci projekta sami sebi predpisali regulativo in sklenili igrati z odprtimi kartami. Izsledki revizij bodo tudi objavljeni, ne glede na to, kaj pokaže revizija. Ta pristop kaže na prepričanje v uspeh projekta, kar vlagateljem vliva več zaupanja.

V Financah neimenovani kriptomilijonar pravi, da je marsikaj že kupil s kriptovalutami, ničesar pa ne želi prodati za kriptovalute. Je to, da ima raje trdno valuto v rokah, znak nezaupanja do kriptovalut?

Ne pomeni to, da ima raje trdno valuto. Ne verjamem. Če že ima dovolj kriptovalut, zagotovo ni vsega portfelja pretopil v denar. Zakaj ni? Zato, ker pričakuje, da jim bo cena še zrasla. Podobno kot večina investitorjev pričakuje rast, to pričakuje tudi on. Ko so vsa pričakovanja usmerjena v isto smer, je lahko. Lahko je kupoval s kriptovalutami, ker vse več podjetij po svetu kot plačilno sredstvo sprejema kriptovalute, univerze v Ameriki, na Japonskem, v Rusiji, Koreji in še kje po svetu. Kriptovalute sprejemajo celo v bankomatih v Beogradu, ne le v visokotehnoloških državah.

So te valute plačilno sredstvo ali blago, s katerim ohranjamo vrednost?

Anglosaška zakonodaja v ZDA in Veliki Britaniji kriptovalute obravnava kot blago in jih noče legalizirati kot plačilno sredstvo. S tem bi ustvarili neposredno konkurenco domačim valutam. Kot premoženje je kriptovaluto lažje obdavčiti, plačilno sredstvo je težje obdavčiti.

Kriptovalute delujejo disruptivno na kapitalizem in ustaljene finančne ustanove. Če bi bil danes Karl Marx še živ, bi bil vesel kriptovalut?

Mislim, da bi jih bil vesel kot disruptorjev, ki so resno pretresli bančni sistem in ustvarili resno konkurenco ustaljenemu bančnemu sistemu.

Ko so ljudje v socializmu brezdelno sedeli v tovarnah in gledali v zrak ter zgolj vlekli plačo, se nihče ni ukvarjal z etiko takšnega početja.     

Trenutno imate okoli 1500 različnih kriptovalut. Za bančni sistem je to seveda moteče, bančni sistem vpliva na politiko, ki sprejema zakone. Menim, da je to naslednja faza razvoja kapitalističnega sistema. Marx bi bil zadovoljen. Potrjujejo se njegove teze o fazah razvoja kapitalizma, od prvobitne akumulacije kapitala, liberalnega kapitalizma, okostenelega birokratiziranega kapitalizma, ki ni več tako prožen, do sedanjega stanja, ki izhaja iz internetne revolucije. Zdaj nimamo več revolucije, prešli smo v evolucijo, kriptovalute so logičen razvoj dogodkov in resno pretresajo finančni sistem kapitalizma. To je del napredka, ki je neustavljiv.

To je zastrašujoče, še zlasti za države?

Takšen položaj ne ustreza nikomur, niti imetnikom teh valut, še zlasti pa ne državam. Takšno neurejeno stanje pomeni, da veliko nekega denarja kroži zunaj ustaljenih finančnih tokov, kar pomeni, da tega država ne more obdavčiti. Po drugi strani pa imajo imetniki kriptovalut težave, kako to sredstvo pretakati v običajne valute. Države se dejavno ukvarjajo z regulacijo tega področja in vključevanjem teh valut v standardno finančno okolje.

Se vam ne zdi, da v trenutku, ko bomo kriptosvet regulirali, mu nadeli uzde, ta ne bo več tako privlačen, ker bo postal okostenel?

Morda bo, a bo do te točke preteklo veliko časa. Če bomo kriptovalute omejili na način, kot smo običajne valute, bodo zagotovo okostenele in prej ali slej se bo pojavilo nekaj novega, bolj liberalnega, bolj prožnega. Obstaja pa upanje, da se to ne bo zgodilo, takrat bodo namreč na oblasti, v gospodarskem in političnem smislu, že naši otroci. To je generacija, rojena v digitalni dobi, ki ji digitalno plačevanje ali plačevanje v alternativnih valutah ne bo tuje. Njim to ne bo nič novega, zato obstaja upanje, da iz teh kriptovalut ne bodo delali običajnih valut.

Slovenija je razmeroma razvita na kriptopodročju, zakaj?

Natančnega odgovora ne to vprašanje ne poznam, dejstvo pa je, da je Slovenija med prvimi desetimi državami na svetu po razvoju kriptoposla, vse od rudarjenja, do kriptoborz. Slovenija je bila ves čas med najbolj razvitimi in najbolj odprtimi v regiji na področju informacijske tehnologije, tu je veliko znanja in naravno je, da so bili vaši ljudje med prvimi in najbolj uspešnimi na tem področju. Poleg tega so to mladi ljudje, ki so odprti za novosti, izzive in tveganja, mladi programerji so v nekem trenutku pred leti iz radovednosti vstopili v bitcoin in zadeve so se jim poklopile.

Prehod z običajnih na kriptovalute nekoliko spominja na tranzicijo. Ko smo že mislili, da se nam nikoli več ne bo ponudila priložnost za lahek zaslužek, kot je bila privatizacija, pridejo kriptovalute, ki nam omogočajo nekakšno svobodo. Ali obstajajo vzporednice med dvema pojavoma?

osebni arhiv

Ko govoriva o tem, je treba iti k davkom. Noben narod na svetu ne mara davkov, nihče ne mara obveznosti do države. Nekatere davke lažje razumemo kot nekatere druge, v nekaterih okoljih na svetu davke lažje plačujejo kot v nekaterih drugih. V državah z razvito davčno kulturo se davki porabljajo pregledno, namensko in učinkovito. Če ljudje ugotovijo, da si je politik z njihovimi težko prigaranimi davki plačal novo limuzino, ni pa popravil ceste, so upravičeno jezni.

Kar zadeva obdavčenje kriptovalut, so zadeve še v povojih. Slovenski programerji blokchain so bili prav pred kratkim na sestankih na finančni upravi, da bi se pogovorili, kako obdavčiti kriptovalute, kar bi bilo v interesu posameznikov in države. Obdavčitev mora biti poštena, da bi to dosegli, mora biti jasna osnova, še prej pa se moramo dogovoriti, ali so kriptovalute denar ali premoženje. Iz tega bomo izvedeli, kako zadevo obdavčiti.

To so velike frustracije za državo.

Drži, a so v igri tudi velikanski interesi. Trenutna tržna kapitalizacija vseh kriptovalut je okoli 300 milijard dolarjev, decembra, ko so bile cene bistveno višje, je bila tržna kapitalizacija 800 milijard dolarjev. V ta posel se povsem resno vključuje tudi vse več tradicionalnih finančnih ustanov in bank. Cena je v primerjavi z decembrom močno upadla, žal je ta trg razmeroma plitev, likvidnost je, je pa majhna masa denarja na njem. Če je trg vreden 300 milijard in nanj vstopi sklad z vrednostjo 30 milijard, se trg hitro premakne. Vsi oziroma večina udeležencev na kriptotrgu računajo, da bo trg še rastel, seveda trg lahko močno pretresejo različne informacije.

Torej je treba imeti močne živce?

Seveda, a tudi tu velja dobro staro naložbeno pravilo, nikoli vseh jajc v eno košaro. Portfelj je treba uravnotežiti in ne pretirano panično se odzivati na dnevne dogodke.

Zakaj slovenski kriptosvet služi v kriptosvetu, investira pa v nepremičine, farme, kmetije, hiše na morju, stolpnice v prestolnici? Kakšno sporočilo mi to kot skeptiku pošilja?

Ne verjamem, da se bodo ti ljudje kar vrnili k zemlji, domnevam, da si želijo del svojega portfelja vložiti v realni sektor, nekaj iz nekega osebnega veselja, nekaj pa zagotovo tudi zato, da razpršijo portfelj. Dejstvo je, da kriptotrg še ni zrel trg, ni reguliran, je izpostavljen nihanjem, nepremičnine pa so nekaj otipljivega. Poleg tega je naložba v kmetijstvo pametna, ljudje bomo vedno jedli. Če je človek vse premoženje pretopil iz kriptovalut v realno naložbo, bi to lahko bil znak, da ne verjame kriptosvetu, vendar pa v tem trenutku ne verjamem, da je prav veliko ljudi, ki se tako odločijo.

Kriptovalute se pogosto omenjajo v kontekstu čudnih poslov, v naši regiji se zdi, da ne moremo potegniti jasne ločnice med politično oblastjo in kriminalom. Kdaj, menite, bomo končno prišli v položaj, ko bo to ločnico mogoče jasno potegniti?

osebni arhiv

Za Srbijo lahko rečem, da je položaj v tem pogledu boljši, kot je bil, ni idealno, ampak je bolje. Najdete pa v vsaki državi na svetu poskuse, da se kriminalne strukture zbližajo s politično oblastjo. Povsod se to dogaja, nekje je to bolj zakrito, drugje manj, nekje so ti poskusi bolj uspešni, drugje pa manj. Po koncu 90. let se je v vseh državah naše regije zgodila privatizacija družbenega lastništva, tako imenovana prvotna akumulacija kapitala. Na grd način se temu reče ropanje, res je grdo, ampak ustreza resnici, takrat se je to tako počelo. S stališča ekonomije je vseeno, ali je bilo podjetje ukradeno, kupljeno z denarjem ali ne, zamenjalo je lastnika. Za ekonomijo je pomembno, ali podjetje še naprej opravlja svojo funkcijo, ustvarja neko vrednost za lastnika, izdeluje izdelke, ljudem plačuje plačo in državi davke.

S prehodom v kapitalizem so podjetja izgubila neko svojo socialno funkcijo, skoraj vsa po vrsti so imela preveč zaposlenih, novi lastniki pa so na zaposlene gledali izključno kot na strošek. Razvitejše podjetje nabavi stroje, ljudi ne potrebuje več toliko in dela bolj učinkovito. Če imate prožen trg dela, bo odpuščeni delavec hitro našel novo priložnost za zaslužek ali celo sam odprl svoje podjetje in ustvarjal novo vrednost.

Prožen trg dela je pogosto sinonim za trg, na katerem delavec ne velja nič in so vse niti v rokah delodajalca.

Ko so ljudje v socializmu brezdelno sedeli v tovarnah in gledali v zrak ter zgolj vlekli plačo, se nihče ni ukvarjal z etiko takšnega početja. O etiki se žal začnemo pogovarjati šele, ko je tako brezdelen človek, ki je očitno zgolj strošek, odpuščen.

Ko se pogovarjamo o teh temah, se pogosto vprašam, kako močno nas je socializem miselno pohabil. Še vedno, tudi pri zelo mladih ljudeh, je slišati mantro, da če ne bo šlo, bo pa že mati država zadeve rešila.

Očitno nas je socializem pohabil. Imate veliko primerov tovarn, kjer so ljudje dobro vedeli, da se jim zgolj kopičijo neprodane zaloge, ampak se nihče ni vprašal, od kod bo dobil plačo, ker ta je pač vedno prišla. Socializem nas je najbrž res pasiviziral, nekdanja država ni odigrala prave vloge pri ustvarjanju gospodarskega okolja, v katerem bi sposoben delavec, ki je nezadovoljen s svojo plačo, lahko brez večjih težav odprl svojo obrt in živel bolje. Nekdanja mati država nam je s socializmom res ubila podjetniško žilico, nas uspavala, dala nam je ravno dovolj, da nismo umrli od lakote. Po drugi strani pa nihče nikogar ne more tako slabo plačati, kakor slabo lahko on dela. To je pripeljalo v spiralo navzdol, iz katere ni bilo lahko izstopiti.

Finančna nepismenost je tudi kronična bolezen ljudi v naših krajih. Kako povezana oziroma nepovezana je ta s socializmom?

Po mojem razumevanju je finančna nepismenost neposredna posledica socializma, ko nam ni bilo treba razmišljati o finančnih zadevah, bo že mati država poskrbela za nas. Bili smo pasivni, če bi lahko bolj množično odpirali svoja podjetja, bi hitro prišli v položaj, ko bi potrebovali tovrstna znanja, in brez skrbi, da bi našli ljudi, ki bi nas teh znanj naučili. Brez socializma bi danes gotovo bili finančno bolj pismeni.

osebni arhiv

Banke, takšne, kakršne so, nam niso ravno v pomoč pri tem.

Bančni sistemi v vseh naših državah nekdanje Jugoslavije so velika težava za vsa naša gospodarstva. Denimo, v Srbiji so vse panoge že leta v minusu makrofinančno, vse panoge, razen bančnega sektorja. To samo po sebi ni normalno. To je mogoče zato, ker so se banke iz podpornika gospodarstva pri nas pretvorile v parazita, ki gospodarstvu pije kri. Naši ljudje, fizične osebe, gredo v banko kot v klavnico. Nihče ničesar ne prebere, nihče se ne pogaja za pogoje, nič. Ni čudno, da se je zgodila afera s posojili v švicarskih frankih pri takšnih strankah. Finančno nepismen človek se ne pogaja z banko, ne pride tja kot gospod in ne zahteva, da ga banka obravnava kot poslovnega partnerja. Finančno pismen človek je lažje svoboden kot nepismen.

Tako nepismeni ljudje z lahkoto postanejo kolonija nekomu, ki zna. Pri nas pa učenju otrok o teh veščinah nasprotujejo z argumentom, da otroke vzgajamo za tajkune.

To drži, na Zahodu imate cel kup držav, kjer imajo v šolskem sistemu predmet finančnega opismenjevanja, osebnih financ in podobno. Da razumejo, da ne moreš porabiti več, kot zaslužiš, da razumejo posojilo, kdaj ga vzeti in kdaj ne, da razumejo obresti. Tu ni velike matematike, gre za nekaj računskih operacij.

Za tajkuna se ne moreš izučiti, tisti, ki o teh zadevah tako govorijo, ne razumejo osnov. Če bomo hoteli, da nekoč ne bomo več capljali za razvitim svetom, bomo morali najprej na čisto osebni ravni poskrbeti za opismenjevanje naših otrok na finančnem področju. Sam tega ne bi uvedel kot zunajšolsko obveznost, ampak kar kot obvezen šolski predmet.

O inštitutu Preon

Slovenski inštitut PREON sta ustanovila strokovnjaka iz akademskih vod dr. Marko Vidnjevič in dr. Slobodan Slović. Kot mednarodni regulativni organ poskušajo postaviti most med državnimi institucijami, strokovnjaki in kriptoskupnostjo. Naloga inštituta je pomagati pri stabilizaciji trga kriptovalut, izobraževati kriptoskupnost in zaščititi potrošnike pri vlaganju v kriptoprojekte. V inštitutu deluje skupina usposobljenih revizorjev, ki ocenjujejo projekte za izdajo žetonov ter podeljujejo posebne certifikate z oceno tveganja in možnosti za uspeh posamičnega projekta.