Finančni stres je največji dejavnik stresa pri posameznikih

Vsak peti bralec se spopada z izrednim stresom, ki je posledica finančnega stanja. Kakršenkoli stres pri posamezniku seveda neposredno vpliva na njegovo delovno sposobnost, motivacijo in produktivnost. Vse to pa vpliva tudi na poslovne rezultate podjetij in posledično celo na ceno delnic teh podjetij.

Temu pritrjuje tudi raziskava neprofitne organizacije The Health Project, ki podjetjem vsako leto podeljuje nagrade za najboljšo skrb za svoje zaposlene. Raziskava ugotavlja, da so se delnice podjetij, ki zaposlenim zagotavljajo boljšo finančno zaščito ter izobraževanje pri upravljanju denarja, od leta 2000 do konca leta 2015 podražile za 325 odstotkov. To je za 220 odstotkov več od indeksa splošnega trga S & P 500, ki se je v istem obdobju zvišal za 105 odstotkov.

Po rezultatih raziskave PwC iz leta 2016 46 odstotkov zaposlenih porabi tri ure ali več časa na teden na delovnem mestu za razmišljanje ali ukvarjanje z osebnimi financami. Na letni ravni to pomeni izgubljena dva delovna tedna. Ti posamezniki so tudi bistveno več odsotni zaradi zdravstvenih razlogov. Sicer je težko oceniti strošek, ki ga povzroča finančni stres, a Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ga ocenjuje na približno 275 milijard evrov na leto.

Pexels

En najpogostejših vzrokov za finančni stres je stagnacija realnih prihodkov. Od začetka leta 2008 do oktobra letos se je povprečna mesečna neto plača v Sloveniji zvišala za približno 17 odstotkov. Inflacija je v tem obdobju znašala 12 odstotkov. To pomeni, da je bila realna rast neto plač v Sloveniji v zadnjih več kot osmih letih le petodstotna. Preračunano se je realna mesečna neto plača zvišala le za približno 50 evrov. Ob upoštevanju, da posameznik skoraj devet let dela za isto plačo, morebitne višje zadolženosti ter posledično višjih odhodkov si ni težko predstavljati, da posameznik doživlja vse večji stres zaradi slabega finančnega stanja.

Vendar nezadovoljivo finančno stanje posameznika ni edini vzrok, ki ga je smiselno izpostaviti. Eden od ključnih dejavnikov, ki lahko vodijo do finančnega stresa, je finančna pismenost oziroma nepismenost Slovencev. Zavod za finančno opismenjevanje Vem, da ne vem je leta 2015 opravil raziskavo, s katero je preveril raven splošne finančne pismenosti. Rezultati so pokazali, da je finančna pismenost Slovencev zelo nizka, celo podpovprečna v primerjavi s drugimi državami. Če povzamemo, le dva odstotka Slovencev je sposobnih samostojnega upravljanja družinskega proračuna; le trije odstotki poznajo osnovna pravila investiranja in le šest odstotkov Slovencev ima osnovno znanje, kako se lotiti varčevanja. Torej več kot 90 odstotkov Slovencev nima dovolj znanja in informacij, da bi se lahko samostojno lotili urejanja svojih financ.

Podobno bi lahko rekli tudi za podjetja, saj vse pogosteje posegajo po zniževanju stroškov ter odpuščanjih, kot da bi zaposlene finančno izobraževali. Če upoštevamo statistične podatke, je bilo v Sloveniji leta 2008 povprečno število registriranih brezposelnih 63.000 Slovencev, oktobra letos pa kar 97.000 prebivalcev. Torej za 34.000 več brezposelnih oseb kot pred osmimi leti.

Pexels

Podjetje neposredne učinke finančnega stresa zaposlenih občuti kot višje stroške zaradi (bolniških) odsotnosti, zmanjšanje delovne učinkovitosti in posledično kot nižje prihodke ter dobiček podjetja. Prav tako so lahko škodljivi posredni učinki na podjetja: izguba izkušenih delavcev, trenja znotraj delovnega kolektiva, nizka morala, sprejemanje slabih poslovnih odločitev in zmanjšanje ugleda podjetja ter blagovnih znamk. Zato se, predvsem na Zahodu, podjetja vse bolj odločajo za programe, s katerimi poskušajo izboljšati finančno stanje svojih zaposlenih. Glede na raziskavo SHRM Employee Benefits (2015) kar 70 odstotkov vseh podjetij v ZDA svojim zaposlenim zagotavlja pomoč pri finančnem načrtovanju ter izobraževanju, kar je visoka rast v primerjavi z letom 2008, ko je delež takih podjetij znašal 58 odstotkov.

Pet od desetih bralcev doživlja blagi finančni stres, kar podjetje stane dva delovna dneva na leto.

Finančne delavnice so tako, vsaj na Zahodu, že postale ena izmed ugodnosti, ki jo delodajalci omogočajo svojim zaposlenim. Glede na raziskave približno 90 odstotkov delodajalcev poroča o višji produktivnosti, manjši bolniški odsotnosti ter višji produktivnosti svojih zaposlenih. Strokovnjaki ocenjujejo, da je ROI delavnic 3 : 1, torej za vsak evro, porabljen za finančno izobraževanje zaposlenega, delodajalec lahko pričakuje tri evre na račun višje produktivnosti, višjih prihodkov ter manjše odsotnosti z dela.