Finančni nasvet: Ločena portfelja za dva cilja

Pogosta napaka, ki jo večina vlagateljev stori pri varčevanju v vzajemnih skladih, je, da hočejo doseči različne naložbene cilje prek enega samega portfelja vzajemnih skladov. To je v nasprotju z osnovnimi pravili vlaganja v vzajemne sklade, kjer velja, da je en naložbeni portfelj namenjen doseganju enega naložbenega cilja.

Naložbene cilje je smiselno združevati, le ko predvidevamo, da bomo za dva ali več naložbenih ciljev varčevali približno enako dolgo. Cilj vsakega vlagatelja je sestaviti takšen portfelj vzajemnih skladov, ki mu bo glede na lasten naložbeni profil omogočil, da bo skozi celotno obdobje varčevanja brez večjih sprememb njegove sestave prinašal želene in konstantne donose. Ko je portfelj enkrat določen, je treba v obdobju varčevanja njegovo gibanje spremljati in ga po možnosti tudi prilagajati, če se pojavijo odstopanja od optimalne strukture.

Da bi svoje naložbene cilje ustrezno definirali, se držite treh ključnih postavk:

• Kakšni so vaši naložbeni cilji oziroma za kaj varčujete?

Vsak vlagatelj mora pred izbiro zanj primernega vzajemnega sklada opredeliti cilje, ki jih želi z naložbo doseči. Cilji morajo biti postavljeni realno v okviru finančnih zmožnosti. Najpogostejši naložbeni cilji so varčevanje za varnostno rezervo, daljše potovanje, nakup luksuznih dobrin, nakup nepremičnine, šolanje otrok in varčevanje za pokojninsko rento.

• Kdaj potrebujete privarčevana sredstva?

Ko so naložbeni cilji izbrani, je treba določiti časovno obdobje oziroma čas, v katerem jih želimo doseči. Časovna obdobja, v katerih želimo določen cilj doseči, razdelimo na kratkoročne (do enega leta), srednjeročne (do pet let) ter dolgoročne cilje (več kot pet let). Za uresničitev kratkoročnih ciljev izbiramo bolj varne in nizko donosne naložbe, med katere uvrščamo bančne vezave in sklade denarnega trga. Za doseganje srednjeročnih ciljev uporabljamo nizko in srednje tvegane naložbe, saj je na voljo manj časa za povrnitev morebitne izgube. Za doseganje dolgoročnih ciljev, na primer varčevanje za pokojnino, ki jo bomo uživali čez 30 let, je tveganje manjše. Kar pomeni, da je v primeru začasnih izgub na voljo dovolj časa za povrnitev izgubljenega. Tu lahko uporabimo bolj tvegane delniške vzajemne sklade, ki v povprečju prinašajo med 8- in 12-odstotni donos.

• Kakšno tveganje si lahko privoščite?

Tveganje je nezmožnost, da bi pravilno napovedali prihodnji tok dogodkov oziroma nezmožnost popolnoma nadzorovati, da bi bili rezultati prihodnjega toka dogodkov enaki načrtovanim. Pri vlaganju v vrednostne papirje so psihološki stroški vlaganja skorajda tako pomembni kot samo finančno tveganje, ki jih pogojuje. Zato mora vlagatelj pri izbiri vzajemnih skladov upoštevati tudi kriterij tveganja.
Torej, upoštevajte zgoraj zapisane korake in ločite različna varčevanja med seboj.