Finančni ministri še brez dogovora o skupnem zadolževanju EU
O

Sever bo solidaren z jugom, ali pa Unije ne bo več?
Fotografija: Na mizi je "varnostna mreža" v vrednosti 500 milijard evrov. FOTO: REUTERS/Ralph Orlowski
Na mizi je "varnostna mreža" v vrednosti 500 milijard evrov. FOTO: REUTERS/Ralph Orlowski

Finančni ministri EU kljub maratonskemu videokonferenčnemu zasedanju še niso uspeli preseči globokih nesoglasij glede fiskalnega svežnja za gospodarsko okrevanje po pandemiji. Glavni razlog so razhajanja med Italijo in Nizozemsko glede pogojevanja pomoči iz ESM in vprašanja skupnega zadolževanja. Nadaljevali bodo v četrtek.

"Novinarsko konferenco po evroskupini, načrtovano ob 10. uri, moramo odpovedati, saj je bilo zasedanje prekinjeno in se bo nadaljevalo v četrtek. Podrobnosti bomo sporočili pozneje," je tvitnil tiskovni predstavnik šefa evroskupine Luis Rego.

Šef evroskupine Mario Centeno je nato prav tako po Twitterju sporočil, da so po 16 urah razprave "prišli blizu dogovoru, a da še niso tam". Njegov cilj ostaja močna varnostna mreža EU za zaščito delavcev, podjetij in držav ter zaveza k znatnemu načrtu okrevanja.

Evropski komisar za gospodarstvo, Italijan Paolo Gentiloni pa je v svojem tvitu pozval k odgovornosti, ki da je v takšni krizi potrebna, in dodal, da je jutri nov dan.

Sestanek se je v torek že začel z enourno zamudo, ob 16. uri. Nato so ga po nekaj urah prekinili in napovedali nadaljevanje ob 21. uri, ki so ga nato večkrat preložili. Neuradne napovedi, da bo zasedanje trajalo do jutra, so se uresničile. Dogovora pa še vedno ni.

Glavni razlog za to naj bi bilo nesoglasje med Nizozemsko in Italijo glede pogojevanja pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM ter glede vprašanja skupnega zadolževanja.

Nizozemski finančni minister Wopke Hoekstra je po prekinitvi zasedanja v tvitu zapisal, da Nizozemska evrskim obveznicam nasprotuje, ker povečujejo tveganja v Evropi. Trdi tudi, da to stališče podpira večina članic območja evra.

Da Evropa v teh težkih urah mora tesno sodelovati, pa je izpostavil nemški finančni minister Olaf Scholz. Skupaj s francoskim kolegom Brunom Le Mairom pozivata vse evrske države, naj ne zavračajo reševanja teh težkih finančnih vprašanj in naj prispevajo k dobremu kompromisu za vse državljane, je tvitnil.

Znova razklanost na jug in sever

Na mizi je "varnostna mreža" v vrednosti 500 milijard evrov, je povedal šef evroskupine, portugalski finančni minister Mario Centeno, ki verjame, da obstaja širok konsenz glede treh vrst ukrepov.

Prvi je pogojevano previdnostno posojilo iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, vzpostavljenega v finančni krizi. ESM je z ugodnimi, a strogo pogojevanimi posojili v finančni krizi pomagal Grčiji, Irski, Portugalski, Španiji in Cipru.

Zaradi strogega nadzora nad izvajanjem programov pomoči ima na jugu Evrope negativno konotacijo, saj velja za simbol predaje suverenosti. Italija posojilom iz ESM nasprotuje oziroma pristanek na pomoč iz ESM pogojuje z uvedbo skupnih obveznic.

Druga dva ukrepa sta jamstveni sklad Evropske investicijske banke (EIB), ki naj bi podjetjem zagotavljal likvidnost, in mehanizem podpore za preprečitev odpuščanj zaposlenih zaradi posledic pandemije.

Ključno je vprašanje skupnega zadolževanja, ki je znova razklalo Evropo na jug in sever, kot pred leti finančna kriza. A tokrat se vrstijo opozorila, da je položaj povsem drugačen in da je izbira jasna: sever bo solidaren z jugom ali pa unije več ne bo.

Italija in Španija ob podpori Francije ter še šestih članic EU, med njimi Slovenije, pozivata k instrumentu skupnega zadolževanja. V Rimu trdijo, da resnost položaja terja izjemne ukrepe.

Tudi evropska komisarja iz Italije in Francije, Paolo Gentiloni in Thierry Breton, sta dan pred zasedanjem pozvala k vzpostavitvi evropskega sklada za okrevanje, ki bi lahko izdajal dolgoročne obveznice.

A Nemčija, ki kot največje gospodarstvo območja evra v takšnih projektih prevzema največje tveganje, ob podpori severnih držav, zlasti Nizozemske, Finske in Avstrije, skupnim obveznicam že vseskozi nasprotuje in se zavzema za pomoč iz ESM. Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen stavi na večletni evropski proračun, ki da naj postane evropski Marshallov načrt za okrevanje po pandemiji.

Voditelji članic unije so dali evroskupini dva tedna časa za pripravo predlogov, ki jih morajo sicer potrditi še sami. Ta rok se izteče v četrtek. Od rezultata tokratnega zasedanja je odvisno, kdaj bo naslednji vrh. Neuradno se omenja, da bo ta verjetno po veliki noči.

Voditelji članic unije so dali evroskupini dva tedna časa za pripravo predlogov, ki jih morajo sicer potrditi še sami. Ta rok se izteče v četrtek. Od rezultata tokratnega zasedanja je odvisno, kdaj bo naslednji vrh. Neuradno se omenja, da bo ta verjetno po veliki noči.
 

Več iz rubrike

Komentarji: