Banka Slovenije v svoji zadnji informaciji o finančnih računih ugotavlja, da se je finančni položaj slovenskih gospodinjstev v lanskem tretjem četrtletju izboljšal. Gospodinjstva so na svojih računih namreč bolj kot dolg povečala finančna sredstva.
 

Več sredstev, manj dolga

V tretjem četrtletju 2020 so finančna sredstva slovenskih gospodinjstev dosegla 60 milijard evrov, kar je povečanje za 4,1 milijarde v zadnjem letu. Spodbudno je, da so se finančna sredstva v tretjem četrtletju povečala bolj kot dolg, s tem pa so slovenska gospodinjstva ustvarila presežek finančnih sredstev, ki je znašal kar 45,2 milijarde evrov. V zadnjem letu je presežek vselej prisoten, povečal se je za 3,9 milijarde evrov.


Gospodinjstva so sicer povečale svoje obveznosti. Te so v tretjem četrtletju znašale 14,8 milijarde evrov, kar je 198-milijonsko povečanje. 13 milijard evrov so dosegle najeta posojila (186 milijonsko povečanje), ki so bila v 84 odstotkih sklenjena pri bankah, 10 odstotkov pa predstavljajo drugi finančni posredniki.
 

Povečanje lastniškega kapitala

V tretjem četrtletju so se za 2,1 milijarde evrov povečale tudi vloge v bankah, ki zdaj skupno znašajo 24,1 milijarde evrov. 90 odstotkov vlog je bila v bankah v Sloveniji.

Banka Slovenije ugotavlja, da je tretje četrtletje zaznamovalo tudi povečanje naložb v lastniški kapital, ki zdaj znaša 18,2 milijarde evrov. Pri tem je bila večina naložb usmerjena v nefinančne družbe, tujino in pa v investicijske sklade. K povečanju so botrovale vrednostne spremembe, ki so znašale 1,3 milijarde evrov, pojasnjujejo na domači centralni banki. Terjatve iz gotovine so medtem znašale 5 milijard evrov.
 

Manj delovno aktivnih

Finančna plat gospodinjstev je v tretjem četrtletju kazala spodbudne podatke, hkrati pa se je novembra lani zmanjšalo število delovno neaktivnih. Spremembe na trgu dela niso drastične, kar je v prvi vrsti posledica učinkovitih državnih protikoronskih ukrepov. Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi ohranjanja zadovoljivo raven zaposlenosti. Spomnimo pa, da so se državni stroški zaradi epidemije zdaj že blizu trem milijardam. Strošek je za polovico manjši, kot je bil sprva predviden, še vedno pa botruje k poslabšanju stanja v slovenskih javnih financah, piše STA.

Novembra lani je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 889.758 oseb oziroma 0,1 odstotka manj kot oktobra ter 1,3 odstotka manj kot v istem obdobju leta 2019. Statistični urad piše, da se težave brezposelnosti najbolj kažejo na dveh področjih dela, ki sta bili v času pandemije tudi najbolj prizadeti - gostinstvo in turizem. Panoga gostinstva tako tudi beleži največje znižanje delovno aktivnih, medtem ko je največje povečanje zaznati v predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in v socialnem varstvu.

V gostinstvu je bilo konec novembra delovno aktivnih okoli 1500 manj oseb kot meseca oktobra. Skupno število aktivnih v gostinstvu je znašalo 33.300, kar pa je 12,2 odstotka manj od novembra leta 2019.