Facebooka in Googla brez zasebnega kapitala ne bi bilo

Skladi zasebnega kapitala so pomagali pri razvoju in uveljavitvi številnih tehnoloških velikanov sodobnega časa, kot so Facebook, Google, Amazon, eBay, Microsoft in drugi.

Ena najpogostejših strategij upravljavcev takšnih skladov je nakup več podjetij, največkrat v določeni regiji ali panogi, izboljšati njihove poslovne rezultate in tako povečati njihovo vrednost. Podjetja se nato prodajo z dobičkom, ki pomeni podlago za izračun donosa sklada. Upravljavske družbe skladov zasebnega kapitala zaposlujejo izkušene menedžerje, ki imajo dovolj znanja o panogi, v kateri deluje prevzeto podjetje.

Kapital, ki ga pridobijo skladi zasebnega kapitala, je uporabljen za financiranje novoustanovljenih podjetij ali prevzem obstoječih.

Z naložbenega vidika so skladi zasebnega kapitala alternativna naložbena oblika, namenjena tako institucionalnim kot zasebnim vlagateljem, ki hočejo dosegati višje stopnje donosa in večjo razpršitev naložbenega portfelja. Ključna prednost takih alternativnih skladov v primerjavi z vzajemnimi skladi je bistveno nižja korelacija s kapitalskimi, predvsem delniškimi trgi. Kapital, ki ga skladi zasebnega kapitala pridobijo z vložki zasebnih in institucionalnih vlagateljev, se lahko uporablja za financiranje novoustanovljenih podjetij ali prevzem obstoječih.

Zaradi velikih nihanj in pregretosti delniških trgov, nizkih in celo negativnih obrestnih mer ter padajočih donosnosti obvezniških naložb vlagatelji vse bolj zvišujejo naložbe v sklade zasebnega kapitala. Vse večji interes velikih institucionalnih vlagateljev potrjuje sklade zasebnega kapitala kot nujen del vsakega naložbenega portfelja, kar še posebno velja za sedanje tržne razmere.

Med največjimi institucionalnimi vlagatelji najdemo pokojninske sklade, zavarovalnice in investicijske banke. Skladi zasebnega kapitala so eno od obdobij največje rasti povpraševanja doživeli med zadnjo finančno krizo, ki se je začela leta 2008, saj so vlagatelji iskali naložbe, s katerimi bi zavarovali naložbene portfelje pred padci na borzah. To jim je navadno tudi uspelo.

Ti skladi bodo v prihodnje imeli zelo pomembno vlogo v portfeljih zasebnih vlagateljev, pripomogli pa bodo tudi k razvoju gospodarstva.

Podobno kot v svetu tudi v Sloveniji zaznavamo izrazit trend povečanega povpraševanja po skladih zasebnega kapitala. Ti skladi bodo tako v prihodnje imeli zelo pomembno vlogo v portfeljih zasebnih vlagateljev, pripomogli pa bodo tudi k razvoju gospodarstva, kar nakazujejo rezultati raziskave družbe Deloitte za Slovenijo.

Izredno povečanje zanimanja vlagateljev tako v Sloveniji kot po svetu je posledica tržnih razmer, nizke korelacije s kapitalskimi trgi in visokega donosa v preteklih letih. Čeprav pretekla donosnost ne pomeni jamstva za prihodnje donose in tudi sami menimo, da taki skladi v prihodnje ne bodo tako donosni, kot so bili v preteklosti, vlagatelji načrtujejo povečanje svojih deležev v skladih zasebnega kapitala.

Skladi zasebnega kapitala v številkah

• 13,7 odstotka znaša povprečna letna donosnost (CAGR) skladov zasebnega kapitala v zadnjih desetih letih;
• 30 odstotkov naj bi v sedanjih tržnih razmerah znašal minimalni delež alternativnih naložb povprečnega zasebnega vlagatelja
• od 30- do 50-odstotni donos znašajo ciljne letne donosnosti naložb skladov zasebnega kapitala v posamezna podjetja
• 4000 milijard ameriških dolarjev naj bi v prihodnjih dveh letih znašala skupna sredstva v upravljanju skladov zasebnega kapitala; do leta 2020 naj bi dosegla že 4660 milijard dolarjev
• 8 milijonov novih delovnih mest so v Evropi v zadnjih petih letih ustvarili skladi zasebnega kapitala; v tem času so v evropska gospodarstva investirali več kot 233 milijard evrov
• 5000 podjetij na leto financirajo evropski skladi zasebnega kapitala; od teh je 83 odstotkov majhnih in srednjih podjetij
• 7 odstotkov znaša povprečna letna rast produktivnosti večjih evropskih podjetij pod upravljanjem skladov zasebnega kapitala    

Gregor Hočevar, gostujoče pero