Evrski bankovci

Pred dobrim desetletjem, konec leta 2006, tik preden je Slovenija odpravila slovenski tolar kot svojo nacionalno valuto in prevzela evro, smo se za Delo na Dunaju pogovarjali z Robertom Kalino, takratnim oblikovalcem avstrijske tiskarne denarja, ki je oblikoval evrske bankovce. Kalina, rojen leta 1955, se je na začetku tega desetletja predčasno upokojil. Nedavno smo ga znova srečali, in sicer na eni od slovesnosti ob 200. obletnici Narodne banke Avstrije. Veseli ga, da njegove izdelke še vedno uporabljajo, in to v vse več državah, čeprav nam je že med našim prvim pogovorom dejal, da se morajo oblikovalci denarja zavedati dejstva, da bodo bankovci, ki so jih ustvarili, nekega dne zaradi različnih razlogov umaknjeni iz prometa.

Trenutno je evro uradna valuta v 19 državah EU: Avstriji, Belgiji, Estoniji, Finski, Franciji, Grčiji, Irski, Italiji, na Cipru, v Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Malti, v Nemčiji, Nizozemski, Portugalski, Slovaški, Sloveniji in Španiji. Poleg tega je valuta v štirih »pridruženih uporabnicah evra«, Andori, Monaku, San Marinu in Vatikanu, kjer kujejo lastne kovance evrov in centov, in še v dveh, ki ne kujeta svojih kovancev – v Črni gori in na Kosovu.

Pexels

Četrtega aprila je dala Evropska centralna banka (ECB) v obtok nov bankovec za petdeset evrov, katerega dizajn je malce spremenjen, ostali pa so mostovi in okna različnih evropskih umetniških stilov, prav tako je ohranil svojo temeljno barvo – mešanico oranžne in rjave. S tem bankovcem ECB nadaljuje pomlajevanje dizajna svoje valute, ki se je začelo v prvi polovici tega desetletja: najprej so maja 2013 uvedli spremenjen bankovec za pet evrov, nato septembra 2014 bankovec za 10 evrov, novembra 2015 pa še bankovec za 20 evrov.

Glavni razlog za oblikovanje novih bankovcev je preprečevanje ponarejanja. Novi bankovci namreč vsebujejo še bolj izpopolnjene varnostne ukrepe. Po dosedanjih izkušnjah imajo ponarejevalci največjo težavo s portretnim »okencem« na novem bankovcu za 20 evrov. Tudi novi bankovec za 50 evrov ima takšno okence s portretom starogrške mitološke osebe Evrope, ki postane vidna, če bankovec obrnemo proti svetlobi. Poleg tega je napis »petdeset« natisnjen s posebnim svetlečim se tiskom na sprednji strani, barva napisa pa se iz smaragdno zelene spreminja v temno modro. ECB ves čas poudarja, da se lahko vsak o izvirnosti bankovcev prepriča s trikratnim preverjanjem, ki bi ga lahko povzeli z »občuti, glej in obrni«. Bankovec otipamo s prsti in si ga ogledamo, in to pod različnimi koti, pri čemer se pokažejo posebni učinki, ki prav tako otežujejo ponarejanje.

Po zadnjih statističnih podatkih ECB so v drugi polovici preteklega leta našli in iz prometa umaknili 353.000 ponarejenih bankovcev. To je za 20,7 odstotka manj, kot so jih odkrili v drugi polovici leta 2015, in nekaj več kot v prvih šestih mesecih preteklega leta, ko so odkrili 331.000 ponarejenih bankovcev. Največ, 507.000 ponarejenih bankovcev so našli v drugi polovici leta 2014, torej se je do lani število ponaredkov občutno zmanjšalo. Glede na to, da je v obtoku skupno več kot 19 milijard evrskih bankovcev, pomenijo ponaredki nekaj manj kot 0,002 odstotka celotne trenutne »naklade«.

Pexels

Najpogostejši ponaredki so prav bankovci za 20 in 50 evrov, saj jih je med vsemi ponaredki dobrih 80 odstotkov. Še vedno je največji delež – in to tako med vsemi ponaredki kot glede skupne »vrednosti« – bankovcev po 50 evrov: v drugi polovici preteklega leta jih je bilo med vsemi ponarejenimi bankovci kar 42,5 odstotka. Največ ponarejenih evrskih bankovcev odkrijejo v državah, ki sodijo v valutno območje evra (93,6 odstotka vseh ponarejenih bankovcev), sledijo države EU, v katerih evro ni uradna valuta (5,4 odstotka), preostali odstotek ponaredkov pa odkrijejo v drugih državah.

Konec marca smo na konferenci v Narodni banki Avstrije od guvernerja Ewalda Nowotnyja izvedeli, koliko gotovinskih evrov je skupno v obtoku. Skupna vrednost vseh evrskih bankovcev, ki so bili v obtoku zadnji dan leta 2016, je 1153 milijard evrov. To je velikanska vsota – za primerjavo naj povemo, da je skorajda 30-krat večja od lanskega bruto domačega proizvoda Slovenije.

»Marsikdo se sprašuje, ali bo gotovina postopoma izginila. Ni vam treba skrbeti. Trend je namreč popolnoma drugačen. Skupna količina gotovine se je v zadnjih letih občutno povečala. Lani se je količina evrov v gotovinskem obtoku povečala za 3,9 odstotka. Predvidevamo, da bo tudi v prihodnje vsako leto narasla za okoli štiri odstotke,« je dejal guverner Nowotny in dodal, da je v Avstriji gotovina še vedno najbolj priljubljen način plačevanja.

Povedal je še, da od 1. januarja 2019 ne bodo več pošiljali v obtok bankovcev za 500 evrov. Novih ne bodo več tiskali, stare pa bodo postopoma umikali iz obtoka. »A bankovec za 500 evrov bo tudi po letu 2019 zakonito plačilno sredstvo,« je poudaril guverner Narodne banke Avstrije.