Euro 2016 in Rio 2016 – nesramno donosen posel

Leto 2016 je bilo kot nalašč ne le za navijače, temveč tudi za marsikatero svetovno korporacijo, ki so si od športnih dogodkov odrezali velik kos torte.
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

Veliki športni dogodki, kot so evropsko prvenstvo v nogometu in olimpijske igre, logično pritegnejo tudi veliko pozornost vlagateljev. To je še bolj opazno v zadnjih letih, ko se je povečala komercializacija športnih dogodkov, ki so postali donosen posel. Hkrati se je v zadnjih letih okrepila tudi ozaveščenost prebivalcev o zdravi prehrani in gibanju, kar se predvsem v času velikih tekmovanj kaže v večjem zanimanju za nakup športne opreme za rekreacijo.

Pomembni športni dogodki pozitivno vplivajo na proizvajalce športne opreme. Svetovni trg športnih oblačil je vreden okoli 149,6 milijarde dolarjev, do začetka olimpijskih iger v Tokiu leta 2020 pa naj bi se povečal za še dodatnih 23 odstotkov. Na trg športnih oblačil sodita tudi Nike, ki je uradni sponzor letošnjih olimpijskih iger, in Adidas, ki bo tržil letošnjo uradno nogometno žogo.

A pozitiven vpliv športnih dogodkov še zdaleč ni omejen zgolj na proizvajalce športne opreme. Tudi za medije so športni dogodki in njihovi prenosi postali eden najvarnejših načinov pridobivanja gledanosti, saj jim poleg oglaševalskih prihodkov dodaten zaslužek prinašajo tudi plačljive vsebine. Pomembni športni dogodki pripomorejo tudi k boljši prodaji televizorjev LCD, telekomunikacijska podjetja jih izkoristijo za promocijo dodatnih »premium« paketov, večje koristi pa imajo tudi turistična podjetja v državi gostiteljici. Če se bo z obema dogodkoma »ujelo« tudi vreme, bo to gotovo tudi priložnost za dodaten zaslužek pivovarjev in proizvajalcev drugih pijač.

Trg športnih dogodkov

Med letoma 2009 in 2013 so prihodki na trgu športnih dogodkov zabeležili sedemodstotno rast. Rast je bila zaznana pri vseh športnih dogodkih, vendar je največ zanimanja še vedno za nogometne dogodke, ki so v tem obdobju zabeležili devetodstotno rast prihodkov. Medijske pravice in sponzorstva so gonilo rasti prihodkov športnih dogodkov. Leta 2013 so sponzorstva prispevala 35 odstotkov celotnih prihodkov, medijske pravice 35 odstotkov, prodaja vstopnic pa 27 odstotkov. Po napovedih se bo trg športnih dogodkov še naprej povečeval in sicer v naslednjem ciklu, med letoma 2013 in 2017, bodo prihodki iz tega naslova znašali kar 90,9 milijarde dolarjev, kar pomeni petodstotno rast. Za to največ prispevajo nogometna prvenstva.

Evropsko nogometno prvenstvo

Potekalo je v Franciji med 10. junijem in 10. julijem 2016. Sodelovalo je 24 ekip. Odigranih je bilo 51 tekem na desetih različnih stadionih. Na dogodek je prišlo 2,5 milijona navijačev in spremljalo ga je 150 milijonov gledalcev preko različnih prenosov. Ocenjeni prihodki Evropskega nogometnega prvenstva so razdeljeni na televizijske pravice 1 milijarda evrov, sponzorstva 400 milijonov evrov in vstopnine tergostinske storitve 500 milijonov evrov.

Olimpijske igre

Od 5. do 21. avgusta 2016 so poletne olimpijske igre potekale v Riu de Janêiro v Braziliji. Sodelovalo je rekordno število sodelujočih držav. Sodelovalo je več kot 10.500 športnikov iz 206 držav. Podeljenih je 306 setov medalj za 42 olimpijskih športov.

Med OI višji BDP

Zgodovinski pregled od leta 1960 v splošnem nakazuje zvišanje BDP gostujoče države pred začetkom OI, umirjanje v času OI ter padec po končanju OI. Predvsem med in po olimpijskih igrah se poveča vrednost investicij. Posledično se beleži rast BDP pred OI ter padec po OI zaradi pomanjkanja investicij (samo lokalne investicije). Na porabo v gospodinjstvih in na javnofinančne odhodke OI bistveno ne vplivajo, se pa zvišajo cene nepremičnin, predvsem med in pred OI, zaradi povečanja turističnega zanimanja.

Različne gospodarske strukture se odzivajo na OI različno

V razvitih državah je ekonomija v času OI ostala stabilna (na primer v ZDA, Avstraliji), medtem ko se je le-ta precej povečala v manj razvitih državah in državah v razvoju (na primer na Kitajskem)

OI in zanimive naložbe

Nike (NKE US) je uradni sponzor OI 2016 (25–40 milijonov dolarjev). Je tudi sponzor atletike ZDA in brazilskih nogometnih ekip; Olimpijske igre blagovni znamki Nike služi kot predstavitev in uvedba novih in inovativnih proizvodov ter storitev ter odskočna deska za petletno partnerstvo Vem Junto z mestom Rio de Janêiro za obnovo 21 skupnosti in športnorekreacijskih centrov.

Adidas (ADS GR) je uradni sponzor OI v letih 2004, 2008 in 2012; v petih letih do leta 2012 za sponzorstva posameznih športnikov in ekip namenil 140 milijonov dolarjev. Leta 2016 je sponzor Francije, Kanade, Nemčije in Velike Britanije in sodeluje z lokalnimi blagovnimi znamkami z namenom ustvarjanja novih izdelkov.

Oakley – Luxottica (LUX IM) je prisoten na OI v Sočiju leta 2014, kar je vodilo v veliko rast prihodkov blagovne znamke. V letošnjem letu predstavlja novo kolekcijo sončnih in korekcijskih očal Rio-inspired. Oakley je tudi uradni dobavitelj očal Team USA leta 2020 v Tokiu.

Puma (PUM GR) je letos sponzor jamajške olimpijske ekipe in atleta Usaina Bolta, katerega slava in morebitna zmaga bi pripomogla k percepciji kot verodostojne in uspešne blagovne znamke.

Avtorja: Tina Orzan, analitičarka Alte invest, nova naložbena kultura in Sašo Stanovnik, glavni ekonomist skupine Alta, nova naložbena kultura

Več iz rubrike