Eksplozija neenakosti – fama ali samo pesek v oči?

Tudi tako letošnje poročilo Oxfam je v javnosti dvignilo nemalo prahu, saj je postreglo z nekaj presenetljivimi podatki. V Oxfamu so poudarili pet ključnih postavk.

1. Le osem ljudi na svetu ima pod palcem toliko kot najrevnejša polovica sveta skupaj. In čeprav si je osmerica denar zaslužila s talentom in trdim delom, je – kot navajajo v poročilu Oxfam – za rast premoženja uporabljala tudi sporne prakse, kot so iskanje davčnih lukenj, slabo plačevanje delavcev, izkoriščanje zakonodaje in podobno.
2. Sedem od desetih ljudi živi v državi, kjer se je v zadnjih 30 letih neenakost med prebivalci zelo povečala.
3. Premoženje najbogatejših raste tako hitro, da lahko pričakujemo, da bo svet v prihodnjih 25 letih imel prvega bilijonarja.
4. V primežu plačilne neenakosti gre še posebno slabo ženskam, ki v prihodkih – kljub politikam, ki bi naj spodbujale enakopravnost – še naprej capljajo daleč za moškimi. Ob sedanjih trendih v Oxfamu napovedujejo, da bo trajalo še vsaj 170 let, da bomo lahko izenačili plače žensk in moških.
5. Izguba zaradi davčnih utaj velikih podjetij revne države na leto stane okoli sto milijard dolarjev, kar je po nekaterih ocenah dovolj, da bi zagotovili izobrazbo 124 milijonom otrok in z ustrezno zdravstveno oskrbo preprečili smrt šest milijonov otrok.

V Oxfamu ocenjujejo, da se je eksplozija neenakosti pravzaprav začela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko naj bi sistem ustvarjal razmere, v katerih so bogati le še bolj bogateli.

Reuters

Osmerico najbogatejših med bogatimi sicer sestavljajo Bill Gates (Microsoft), Amancio Ortega (Zara), Warren Buffett (ameriški investitor), Carlos Slim (telekomunikacijski tajkun), Jeff Bezos (Amazon), Mark Zuckerberg (Facebook), Larry Ellison (Oracle) in Michael Bloomberg (ameriški podjetnik in politik).

Medtem ko se je večina jezila nad razkritimi številkami, pa nekaj analitikov opozarja na sporno metodologijo in interpretacijo podatkov. Študijo so vzeli pod drobnogled na Institutu Cato.

Visoka zadolženost je »nacionalni šport«

V primežu plačilne neenakosti gre še posebno slabo ženskam.

»Metodologija je sporna in več ugotovitev je absurdnih,« piše Chelsea Follett na spletni strani inštituta. »Iz njihovega lastnega grafa je razvidno, da več revnih ljudi živi v Severni Ameriki in Evropi kot na Kitajskem, čeprav vse uradne lestvice revščine kažejo obratno sliko.« Razlagajo, da so v Oxfamu do takšnih zaključkov prišli, ker ne uporabljajo tradicionalnih meril za revščino, ki pokažejo, kdo ima, recimo, kupno moč nižjo od dveh dolarjev na dan.

Nekaj politikov državi očita, da je razlika med »minimalcem« in socialno podporo tako majhna, da se ljudem ne izplača delati.

Namesto tega so upoštevali posameznikovo razpoložljivo premoženje – brez njegovih dolgov. Kar pa je sporno, saj številka ne kaže realnega stanja. V zahodnem svetu je visoka zadolženost »nacionalni šport«, kar pa ne pomeni, da ljudje ne živijo lagodno. Le da vsak mesec plačajo še položnico za kredit.

A v Oxfamu so, recimo, med najrevnejše uvrstili tudi študente, ki vračajo posojila. Vračanje študentskega posojila je sicer res breme, ni pa enako revščini nekoga brez izobrazbe oziroma nekoga, ki ima možnost za izboljšanje življenjskega standarda. A v Oxfamu »ugotavljajo«, da je študent, ki je pravkar diplomiral in dobil službo, ima prenosnik za več tisoč dolarjev, najeto stanovanje, vsako jutro pije drago kavo, zahaja v restavracije in klube, lahko tudi revnejši ali vsaj tako reven kot star, lačen človek v Afriki.

71.600 ameriških dolarjev je meja

V poročilu sicer še navajajo, da morate za vstop v klub desetih odstotkov najbogatejših ljudi na svetu imeti v lasti več kot 71.600 ameriških dolarjev premoženja, medtem ko morate za vstop med odstotek najbogatejših na svetu pod palcem imeti več kot 744.396 amerških dolarjev. Analitik Johan Norberg pa avtorjem študije očita, da je po njihovi logiki njegova nekaj let stara hči z dvajsetimi dolarji v nabiralniku, bogatejša kot dve milijardi Zemljanov. »Četudi je to res, rešitev gotovo ni to, da otroku vzamemo denar in ga razdelimo med dve milijardi ljudi.«

Reuters

V Institutu Cato zato menijo, da je obsedenost z neenakostjo in redistribucijo premoženja zgrešena. Menijo, da bi se morali bolj kot s prerazporejanjem bogastva ukvarjati z ustvarjanjem še več bogastva, saj to prinaša priložnosti širšemu krogu Zemljanov. In kot dodajajo – številni indikatorji kažejo, da se revščina zmanjšuje.

Podporniki Oxfamove študije se sicer z očitki ne strinjajo oziroma menijo, da ni težava v metodologiji in interpretacijah, ampak da se neenakost lahko opazi tudi brez študij. Med potencialnimi rešitvami navajajo dosledno pobiranje davkov, predvsem pa nove pristope k delitvi ustvarjenega bogastva med lastniki in zaposlenimi.

Razprava o svetovni distribuciji bogastva se sicer odpira v času, ko se je v Sloveniji razplamtela razprava o minimalni plači. Medtem ko zagovorniki njenega zvišanja menijo, da z minimalno plačo preprosto ni več mogoče preživeti, nekaj politikov državi očita, da je razlika med »minimalcem« in socialno podporo tako majhna, da se ljudem ne izplača delati. Gospodarstvo pa pravi, da bi višja minimalna plača vodila v odpuščanja. Medtem ko bi višja minimalna plača ob relativno visokih stroških dela v Sloveniji nekaterim podjetjem, ki se komaj ohranjajo pri življenju, najbrž res skopala jamo, bi kje drugje dobiček gotovo lahko delili tudi drugače – tako da bi večji delež uspeha šel tudi v žepe delavcev.

Sicer pa se za zdaj naši najbogatejši državljani z najbogatejšo svetovno osmerico nikakor ne morejo primerjati po zneskih na bančnih računih. Na zadnji Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev sta bila lani zakonca Login, ustanovitelja podjetja Outfit7, s premoženjem, ocenjenim na skoraj 700 milijonov evrov. S »komaj« 255 milijoni evrov premoženja je bil na drugem mestu Joc Pečečnik, takoj za njim pa z 222 milijoni evrov zakonca Doberšek. Vse skupaj drobiž za najbogatejšega Zemljana Billa Gatesa, ki ima pod palcem 84,1 milijarde dolarjev. Pri čemer pa je treba omeniti, da je lani le za en projekt, povezan z zdravjem, v dobrodelne namene prispeval 200 milijonov dolarjev.