ECB obrestnih mer ni zvišala, FED jih zelo verjetno bo

Leto 2016, ki se bo v zgodovino zapisalo kot leto političnih pretresov, se počasi poslavlja. Čeprav politična nevihta še ne pojenja in lomasti vse od brexita, zdaj se zgrinja nad Italijo, oči investitorjev pa so že uprte v leto 2017. 

Pretekli četrtek je Evropska centralna banka (ECB) napovedala podaljšanje programa stimulativnih ukrepov z odkupovanjem obveznic vse do konca leta 2017 ter zadrževanje temeljne obrestne mere na ravni nič odstotkov. Politika ECB je, tudi zaradi politične krize, glede prihodnjih gospodarskih gibanj očitno previdnejša od ameriških kolegov. Ti že dolgo napovedujejo zvišanje obrestne mere. Po ocenah analitikov obstaja 90-odstotna verjetnost, da bo zvišanje še letos. Trgi so na dvig pripravljeni in glede na sedanje razmere bi večji šok doživeli, če FED dvig spet preloži. 

Pričakovanja o v prihodnje vse večjih razlikah med evropsko in ameriško obrestno mero zvišuje tudi vrednost dolarja v primerjavi z evrom. Ta je od najnižje letošnje vrednosti glede na evro, dosežene maja, do zdaj pridobil že skoraj deset odstotkov. 

Trump si je zabil avtogol! Rast dolarja dodatno podpihujejo pričakovanja o Trumpovih ukrepih oživljanja ameriškega gospodarstva. Pospešeno državno vlaganje v infrastrukturne projekte in dodatno zaposlovanje bo, glede na skoraj polno zaposlenost delovno aktivnega prebivalstva, najverjetneje povzročilo močan pritisk na zviševanje plač in posledično na rast stopnje inflacije, čemur bo sledila tudi temeljna obrestna mera. Trump, ki je zelo kritičen do kitajske monetarne politike zniževanja vrednosti domače valute in s tem večanjem konkurenčnosti kitajskega gospodarstva, bo s stimulativnimi ukrepi sam še poslabšal konkurenčnost ameriškega gospodarstva. Rast dolarja se bo prihodnje leto že poznala tudi v nižji izvozni aktivnosti ameriških podjetij in slabših poslovnih rezultatih izvozno naravnanih podjetij. 

Opec končno do dogovora! Zadnje zasedanje Opeca je končno obrodilo sadove o omejevanju črpanja nafte, kar je ceno črnega zlata na borzah spet dvignilo nad 50 dolarjev za sodček. Z dogovorom se strinja tudi Rusija, ki bo svojo dnevno načrpano kvoto prihodnje leto znižala za okoli 2,5 odstotka. Kljub dogovoru so pričakovanja o rasti cene nafte precej nizka, saj je zalog ponudbe še vedno veliko več od povpraševanja. 

Kam z denarjem leta 2017? Ker so bikovski trendi na razviti trgih že zelo pregreti in ker se nam obeta zvišanje ameriških obrestnih mer, kar za delnice nikoli ni dobro (razen finančnega sektorja), je v prihajajočem letu mogoče pričakovati znatnejšo negativno korekcijo. Ne glede na razplet, menim, da bo leto 2017 spet leto trgov v razvoju. Predvsem bo zanimivo spremljati gospodarstva, ki so močno vezana na surovine. Izpostavil bi predvsem Rusijo in Brazilijo.

Branko Železnik, Numerica Partners