ECB obljublja pomoč južnim evropskim državam v krizi

Ob nedavni predstavitvi načrtov Evropske centralne banke (ECB) za zvišanje obrestnih mer, so se pojavili strahovi, da ECB »zapušča« bolj zadolžene države južnega bloka EU, kot so Italija, Španija in Grčija, ki se že leta borijo z ogromnimi dolgovi. Vendar je centralna banka EU zagotovila, da bo bolj zadolženim državam zagotovila denar in pripravila novo orodje za preprečevanje prevelikih razlik v stroških zadolževanja.

Krotenje inflacije ali pomoč državnim proračunom?

ECB je v sredo, 15. junija, obljubila novo pomoč zadolženim državam južnega bloka EU in s tem omilila razburjenje na trgu, ki je grozilo, da se bo ponovila dolžniška kriza, ki je pred desetletjem skoraj povzročila propad enotne evropske valute. Odkar je ECB prejšnji četrtek predstavila načrte za zvišanje obrestnih mer, da bi ukrotila boleče visoko inflacijo, so stroški državnih posojil na obrobju 19 držav valutnega bloka poskočili.

Inflacija v EU dosegla nov rekord, ZDA beleži rast zaposlovanja

Vendar banka vlagateljem ni zagotovila, da bo zajezila rast stroškov zadolževanja, saj je dala le nejasno obljubo in spodbudila strahove, da zapušča bolj zadolžene države, kot so Italija, Španija in Grčija, ki se že leta borijo pod težo ogromnih dolgov, navaja Reuters. Slab teden pozneje pa si je ECB očitno premislila.

Dejala je namreč, da bo bolj zadolženim državam namenila denar iz dolga, ki zapade v plačilo v okviru nedavno končane sheme pomoči za pandemijo v višini 1700 milijard evrov, ter da bo pripravila nov instrument za preprečevanje prevelikih razlik v stroških zadolževanja. Po izredni seji je ECB sporočila: »Svet ECB je sklenil, da pristojne odbore Eurosistema skupaj s službami ECB pooblasti, da pospešijo dokončanje oblikovanja novega instrumenta za preprečevanje razdrobljenosti, ki ga bo obravnaval Svet ECB.«

Christine Lagarde opozarja

ECB. Foto: Yann Schreiber / AFP  

Po drugi strani pa je ekonomist nemške centralne banke Holger Schmieding,, medtem trdil, da je ECB zgolj popravila napako iz prejšnjega tedna. »Prejšnji četrtek bi takšne besede verjetno prinesle odločilno in morda trajno spremembo,« je dejal in dodal: »Toda po pretresih v zadnjih nekaj dneh so trgi zdaj bolj nervozni kot prej. ECB se tako sooča z večjim tveganjem, da bodo trgi kmalu znova preizkusili njeno odločnost.«

Ni še konec; se zgodovina ponavlja?

Nekateri celo menijo, da bo ECB šla predaleč in preprosto 'plačala račun' določenim državam, za leta neodgovorne fiskalne politike, povzema Reuters. »Naloga ECB je zagotoviti stabilnost cen, ne pa ugodnih pogojev financiranja,« je dejal Markus Ferber, nemški konservativni član Evropskega parlamenta. »Nekatere države zdaj preprosto dobijo [plačan] račun za leta neodgovorne fiskalne politike.«

Do poteze ECB je sicer prišlo na isti dan, ko je ameriška centralna banka (Fed) zvišala obrestne mere za 0,75 odstotne točke, kar je največje povišanje po letu 1994. Po pričakovanjih je to povzročilo silovito razprodajo na svetovnih finančnih trgih.