Države evro območja želijo nove finančne injekcije

Kljub naraščajočemu dolgu si države evrskega območja – predvsem Nemčija – želijo nadaljnjo fiskalno podporo gospodarstva. Glede na ponedeljkovo izjavo evroskupine to velja za leti 2021 in 2022.
 
Paschal Donohoe, vodja evroskupine, je odločno prepričan, da se je s krizo treba boriti »z vsemi razpoložljivimi sredstvi«. Kasneje bo čas za poravnavo dolgov, pravi.
 
»Ne smemo varčevati pred krizo,« je nedavno dejal tudi nemški finančni minister Olaf Scholz. Glede na vedno večje število primerov in bolj nalezljive različice virusov je treba pozorno spremljati razvoj pandemije in povečati stopnjo cepljenja, meni. »Pravo pomladansko prebujanje iz te koronske zime bo žal še trajalo,« je poudaril.
 

»Še naprej se bomo zoperstavljali z vsemi močmi in podpirali zaposlene in podjetja, dokler pandemija in gospodarske razmere to zahtevajo,« je Scholz obljubil Nemčiji. Zdaj je pomembno vlagati v prihodnje tehnologije, vključno z obnovljivimi viri energije, podnebju prijazno mobilnostjo in hitrim internetom, meni.
 
V Evropi dogovorjena pomoč za blažitev posledic pandemije v višini 750 milijard evrov je zgodovinska priložnost, je dodal Scholz. Ambiciozni načrti reform bi lahko močno spodbudili modernizacijo. Koronski paket za 1900 milijard dolarjev, ki so ga sprejeli v ZDA, in dinamičen razvoj na Kitajskem je pokazal, »da mora Evropa zdaj ukrepati odločno in ne smemo izgubiti časa«, je še dodal.
 
Evropski sveženj pomoči za obnovo je bil dogovorjen že poleti 2020, vendar še vedno ni pripravljen za uporabo, poroča nemški časnik Die Welt. Države EU trenutno pripravljajo načrte, kam naj bi šel denar. Evropski komisar Paolo Gentiloni je dejal, da je pet do osem od 27 držav EU že relativno daleč s pripravo načrtov. Predvsem se še vedno razpravlja o naložbenih ciljih in testnih blagovnih znamkah.
 

Poleg tega mora večina držav pravno podlago ratificirati pred začetkom programa »Corona«, da lahko Komisija EU prevzame dolgove za program.
 
19 držav EU s skupno valuto evro je leta 2020 v svoje gospodarstvo potisnilo finančno injekcijo v višini 8 odstotkov bruto domačega proizvoda, je navedeno v izjavi evroskupine. Poleg tega so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje likvidnosti – na primer zavarovana posojila podjetjem – v višini 19 odstotkov gospodarske proizvodnje. To se je v veliki meri financiralo z novim dolgom. V zameno so bila ustavljena pravila o dolgu in primanjkljaju iz Evropskega pakta za stabilnost in rast.
 

Po mnenju Evropske komisije bi moralo tako ostati tudi leta 2022, države pa bi morale imeti proste roke glede zadolževanja. Evropska centralna banka sicer letos pričakuje 1,5-odstotno inflacijo, naslednje leto pa 1,2-odstotno.