Drugo mnenje: Razpršitev ali razdrobljenost?

Vsi smo že slišali za pregovor, ki pravi, naj ne nosimo vseh jajc v eni košari. Le malokdo pa se zaveda, da je ta pregovor še posebej pomemben pri varčevanju, kjer moramo ravno tako poskrbeti za primerno razpršenost naložb in s tem povezano večjo varnost.
Glavna poanta razpršenosti je ta, da lahko s primerno kombinacijo večjega števila naložb dosežemo večjo povprečno donosnost pri zmanjšani tveganosti celotnega portfelja kot s katerokoli posamezno naložbo znotraj portfelja. Trik pa se skriva v tem, da moramo v portfelj sestaviti take naložbe, ki so med seboj nizko korelirane oziroma odvisne. V idealnem primeru bi bile vse naložbe v portfelju med seboj nekorelirane ali negativno korelirane.

Samo korelacija odloča o uspešnosti razpršenega portfelja, ne pa razdrobljenost. In na tem mestu pridemo do druge skrajnosti posameznih vlagateljev. Veliko posameznikov namreč meni, da če sredstva razdelijo na več različnih skladov znotraj istega sektorja ali geografske regije ali naložbenega razreda, so s tem dosegli primerno razpršenost. Najlepši primer takega razmišljanja so bili slovenski vlagatelji v zadnjih letih pred zadnjo finančno krizo, ki so vlagali v slovenske in balkanske delnice, hkrati še v vzajemne sklade na tem območju, in da ne pozabimo, da so bili zaposleni v Sloveniji in da so imeli tukaj tudi lastno nepremičnino. Vsi vemo, kako se je končala ta zgodba. Realnost pa je, da s takšnim načinom investiranja dobimo samo izredno razdrobljen portfelj, ki vsebuje visoko korelirane naložbe in ga je hkrati še skorajda nemogoče uspešno upravljati.

Če je korelacija tako pomembna, kakšne naložbe moramo torej izbrati, da bo naš portfelj ustrezno razpršen? Prvo dejstvo je, da so vse delnice na tem svetu v določeni običajno pozitivni korelaciji, zato portfelj, sestavljen samo iz delnic, ni primerno razpršen. Korelacija med delnicami in obveznicami je že nižja, če pa v portfelj vpeljemo še nepremičnine in alternativne naložbe, dosežemo že precej veliko razpršenost. Izbira posameznih naložb je poleg tega odvisna tudi od trenutnega dogajanja na trgih. Drugo dejstvo je, da se korelacija naložb s časom spreminja, zato je portfelj treba spremljati. Pri tem moramo biti dodatno pazljivi, saj je korelacijski koeficient med naložbami odvisen tako od naložb kot od izbire časovnega okvirja. Tretje dejstvo pa je, da niso vse naložbe primerne za vse vlagatelje, zato naj korelacija ne bo glavno merilo izbire naložbe, ampak samo dodatno (pomembno) vodilo.
Sami se vprašajte, ali si želite imeti razdrobljen ali razpršen portfelj.