Dražjih zavarovanj kmetje nočejo ali ne morejo plačati. Vse večje breme na državi?

Zunaj je snežilo, kar je bilo po nadpovprečno toplem mesecu in pol vsaj nekoliko nenavadno. Običajno to sproži glasno vprašanje, kje so zdaj te podnebne spremembe, o katerih se zadnje čase toliko govori. Zavarovalnice jih kljub temu jemljejo zelo resno zaradi naraščanja tveganj, kar ogroža njihovo poslovanje.

Podnebne spremembe imajo vsako leto večji vpliv na posel. V prihodnje se bodo po besedah Maje Krumberger, predsednice Slovenskega zavarovalnega združenja, lotili še razprave o staranju. To ne more biti zgolj razlog za veselje, ker bo pač več zavarovanj, temveč je priložnost za poglobljen pogovor o prilagoditvi prometa, zdravstvenega in prehrambnega sistema, o povečanju odpornosti na vročinske valove in varčni rabi energije. »Podnebje se spreminja, tveganja v kmetijstvu, energetiki, zdravstvu in pri vsakem posamezniku pa se povečujejo,« opozarja Krumbergerjeva in dodaja, da se bo treba odzvati in prilagoditi, da bodo posledice kar najmanjše.



Na posledice ni imun noben del sveta, noben človek in noben ekosistem, je nadaljeval še Tine Kračun z Inštituta za strateške rešitve. Morska gladina se zvišuje, kar ogroža več milijonov ljudi. Zaradi podnebnih sprememb je ogrožena tudi pridelava hrane, zaradi vročinskih valov je v Evropi predčasno umrlo 10.000 ljudi, številnim živalskim in rastlinskim vrstam pa grozi izumrtje. Neprilagajanje na podnebne spremembe je posredno povzročilo za 100 milijard evrov škode.

Mojca Dolinar z agencije za okolje je razkrila, da bo vreme v prihodnje zelo odvisno od našega zmanjševanja emisij, čeprav razlike v ravnanju v 50 letih še ne bodo opazne, razmere pa se bodo slabšale ne glede na ukrepanje. Konec stoletja bo lahko topleje zgolj za eno stopinjo Celzija ali za šest stopinj Celzija. To je razlika med scenarijem, ki upošteva Pariški podnebni sporazum, in scenarijem, po katerem gre vse po isti poti kot doslej, ko emisije vsako leto naraščajo. Najbolj verjeten je srednji scenarij, po katerem bo človeštvu sicer uspelo omejiti izpuste, vendar z zamudo, kar pomeni za dve stopinji toplejši svet.
Slovenija se sicer segreva nadpovprečno hitro. Od predindustrijske dobe se je pri nas otoplilo za dve stopinji Celzija. Kmetijstvo že čuti posledice. Lani so bile temperature na prehodu iz zime v pomlad sedem stopinj nad povprečjem. »Tega nismo čutili kot obremenitev, nasprotno, povsem drugače pa bi bilo, če bi bile temperature toliko višje poleti,« pravi Dolinarjeva. Pogostnost vročinskih valov se bo povečala, vročina iz leta 2003 bo v prihodnjih desetletjih nekaj običajnega, če ne bo celo spomin na milejša poletja.



Spremembe bodo tudi pri vodi, tako bo precej več padavin pozimi, ko rastline ne potrebujejo vode. Hkrati z napovedmi, da se bo snežna odeja stanjšala ali celo povsem izginila, je to zelo slaba novica, zlasti za kmetijstvo. Sneg namreč zadrži vodo in jo sprosti spomladi, nekoliko celo poleti. Za nameček bodo tudi nalivi in vetrovi močnejši, saj je v toplejši atmosferi več energije in več vlage. Vse skupaj bo povečalo tveganje za poplave.

Po drugi strani bodo take razmere vodile v suše. Za Slovenijo so značilne kratke suše, povezane z vročino. »Pri 30 in več stopinjah Celzija je že vseeno, ali ima rastlina vodo ali je nima,« je opozorila Dolinarjeva. Še bolj pa jo skrbi, da bodo drugod po svetu težave še bistveno hujše. V mnogih delih sveta bo primanjkovalo vode, hrane in prostora za življenje. To lahko pomeni tudi boj za vodo, hrano in prostor. Aleš Prijon z Ministrstva za okolje in prostor je dodal, da lahko zaradi hudih suš in poplav v drugih delih sveta pričakujemo močne migracijske tokove.

Izjemne škode v gozdovih in sadovnjakih

»V kmetijstvu in gozdarstvu že nekaj let spremljamo izjemne pojave. V letih 2016 in 2017 smo imeli hudi pozebi,« je opozoril Jože Podgoršek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Od leta 2014, ko je Slovenijo prizadel žled, so slovenski gozdovi vsako leto pod udarom, vsako leto svoj davek terjajo podlubniki, tem pa se pridruži še vetrolom. Zaradi žleda so morali iz gozdov pospraviti skupaj 17 milijonov kubičnih metrov lesa. Na take količine se ni mogoče pripraviti. Dodal je, da vdor hladnega zraka v začetku aprila ni nič nenavadnega, nenavadne so zdajšnje temperature.

Tudi zato na ministrstvu zdaj pripravljajo resolucijo za obdobje med letoma 2021 in 2027, v kateri bodo imele podnebne spremembe pomembno vlogo. Med ukrepi so razširitev sistemov namakanja, zaščita pred pozebami in točo, pa tudi osuševalni jarki za primere hudih nalivov. Nekaj bo treba storiti tudi za zadrževanje vode, da bo na voljo poleti. Prednost je treba dati lokalno pridelani hrani in ekološkemu kmetijstvu.



Aleš Zupan iz Zavarovalnice Triglav je pri tem opozoril, da Slovenija ni obljubljena dežela za kmetijstvo, še manj pa za kmetijska zavarovanja, saj so slovenske kmetije majhne in izpostavljene. Toča, pozebe in viharji niso nič novega, zavarovalnice skrbi povečanje pogostnosti in moči vseh teh nesreč. Spomnil je še na pozebo leta 2012 in opozoril, da smo imeli v sedmih letih že tri hude pozebe. »Tudi letos se vreme ne razvija ugodno,« je dodal.

Stroški za kmetovalce niso nizki, majhne kmetije pa nimajo dovolj prihodkov za zaščito pred vremenom in še za plačilo zavarovalnih premij. Hmeljarji imajo že urejeno namakanje, rastline zavarovane pred točo in pred viharji, a so nemočni pri toplotnem udaru, pojasnjuje Zupan. Ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij je Zupan sicer pohvalil, a dodal, da to ni dovolj. Največ težav je v sadjarstvu, kjer vlagajo veliko denarja v proizvodnjo in opremo. Sem sodijo protitočne mreže, sistemi oroševanja za preprečevanje pozeb in hladilnice, za nove tehnologije in preventivo pa sredstev ni dovolj.



Zupan je opozoril, da so zavarovanja tržni produkt, ki pomaga pridelovalcem hrane preživeti. Če pa pride do sistemskih težav, kot je huda pozeba, in se te ponavljajo, postanejo pogoji zavarovanja zahtevnejši. Dražjega zavarovanja mnogi nočejo plačati, zato stroški pozebe padejo na kmeta, na koncu pa s pritiskom na državo. Zupan se je tako zavzel za nov dogovor o porazdelitvi tveganj med zavarovanci, zavarovalnicami in državo.

Selitve so nezaželene

»Kot pozavarovalnica smo prisotni na vseh celinah in sledimo vsem katastrofam,« je dejal Marko Jazbec, predsednik uprave Save Re, nato pa povzel ugotovitve analiz v branži. Napovedi so »zelo frapantne«, je dejal, le pet odstotkov možnosti je, da bo svet omejil segrevanje na dve stopinji Celzija. V zavarovalništvu menijo, da gre svet bolj proti segrevanju za pet stopinj. To bo terjalo zavarovanje obal zaradi dvigovanja gladine morij, več ljudi bo trpelo v vročinskih valovih, širile se bodo bolezni, kot je malarija, BDP držav bo padel, več bo območij, kjer bodo imeli težave s pridelavo hrane.



Zato bo tudi več območij, kjer zavarovanje tveganj ne bo mogoče. »Ni segmenta, ki ne bi bil prizadet, nekatere regije bodo zelo vprašljive za življenje,« pravi Jazbec in dodaja, da to zadeva vse zavarovalniške storitve od življenjskega do nepremičninskega zavarovanja. Rešitev za te težave Jazbec vidi v spremembi delovanja zavarovalnic, ki naj bo bolj družbeno odgovorno. To pomeni, da zavarovalnice več vlagajo v tehnologije, ki zmanjšujejo tveganja in ne izpuščajo toplogrednih plinov. Jazbec je prepričan, da bo temu namenjenega vse več denarja svetovne zavarovalniške industrije, ki ima na voljo 30.000 milijard dolarjev. Nujen pa je trden mednarodni dogovor za izboljšanje planeta.

Prijon je opozoril, da vse ni preprosto. Napačna poselitev povzroča veliko družbeno škodo. Pri plazovih, ki ogrožajo hiše, bi bilo bistveno ceneje stanovalce preseliti kot sanirati območje. Vendar je preselitev družbeno nesimpatična. Zato bi morali težave predvideti vnaprej in jih preprečiti. To pomeni, da je treba več napora vložiti v izbiro dolgoročno primernih območij za poselitev, pridelavo hrane in promet.

Takoj pa je Gašper Jež iz Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj spomnil, da naj bi v 21. stoletju popravljali napake iz 20. in 19. stoletja, vendar še naprej ponavljamo napake iz preteklosti. Jež je povedal, da evropski sklad za trajnostni razvoj že dolgo vlaga v projekte pogozdovanja in rastlinskih čistilnih naprav, vendar ima velike težave v državah v razvoju. »V okoljih, kjer ne ločujejo odpadkov, je težko pojasniti, kaj so podnebne spremembe,« pravi Jež in dodaja, da morata naložbam slediti tudi izobraževanje in usposabljanje. Nekaj sortirnic odpadkov in rastlinskih čistilnih naprav zaradi neuporabe namreč že propada. »To je naš skupni planet,« je še opozoril Jež.

Voda je prepoceni

Da tega zavedanja ni dovolj, meni Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva. »Dokler nas katastrofa ne bo udarila po glavi, ne bomo poenotili mnenj,« pravi in dodaja, da je s podnebnimi spremembami povezana zlasti voda. Ne priznamo radi, da je kmetijstvo velik onesnaževalec vode, v Sloveniji pa imamo tudi območja, kjer vode primanjkuje, denimo Obalo. Država nima pravih evidenc, v kakovost vode pa tudi premalo vlaga.

Kubični meter (tisoč litrov) vode od zajema do odtoka pri nas stane 2,7 evra. »Pri tem smo na dnu Evrope, čeprav imamo največ vodovodnega omrežja na prebivalca. Denarja za razvoj tako ni,« opozarja Zupanc. Kot eno od možnosti za prihranke vode vidi uporabo očiščene vode za namakanje.

Sergej Simoniti, predsednik uprave SID - Prve kreditne zavarovalnice, je opozoril, da je vzdržnost svetovnega zavarovalniškega sistema ob ohranitvi sedanjih poslovnih modelov vprašljiva. Podnebne spremembe bodo imele najhujše posledice v državah v razvoju, kjer pa velika večina dejavnosti in ljudi ni zavarovana. Tudi pri nas se tveganja gospodarstva povečujejo, nevarnost neplačil je čedalje večja. Pred časom so preverjali le zadolženost podjetij, zdaj zavarovalnice preučujejo trende. Eno največjih vprašanj zdaj je, kaj se bo zgodilo z avtomobilsko industrijo, pa tudi kakšno zakonodajo za blaženje podnebnih sprememb pripravljajo države. Vsi pogrešajo konkretne rešitve za prihodnost.

Rešitve za pozebo

Strokovnjaka za kmetijstvo Blaža Germška smo vprašali, kaj bi bila najboljša rešitev za zmanjševanje škode pri pozebah. Za pridelavo zelenjave bi moralo kmetijsko ministrstvo v strategiji predvideti več rastlinjakov in tako rešitev tudi podpreti. Sodobnega sadjarstva ni brez namakanja, za zaščito pred pozebo pa je ena od učinkovitih rešitev oroševanje. Germšek ni zadovoljen, da v programih kmetijske politike to nikoli ni imelo prednosti. »Imamo inštitute, ki bi lahko opravili to delo. Na sejmih so vse rešitve, nekaj bi jih morali kupiti in preizkusiti. Najbolj učinkovite pa bi potem priporočili kmetovalcem,« pravi Germšek, ki opozarja, da je preprečevanje vsekakor cenejše kot plačevanje škode, vendar je še vedno najlažje za vse obtožiti državo.
V Avstriji vinograde in sadovnjake ščitijo tudi z vetrnicami, ki mešajo zrak, pri nas so to skušali doseči z dimom. Majhne kmetije za nove tehnologije in tudi za zavarovanja nimajo denarja. To bi lahko olajšale občine, država in kmetovalci v skupinskih naložbah ali zadrugah, kar bi hkrati povečalo učinek.