Donosi še rastejo: »Dolgočasnost je naša prednost!«

Slovenci očitno bolj kot večina prebivalcev EU stavimo predvsem na zanesljivost in varnost naših prihrankov, saj imamo več kot dve tretjini prihrankov v gotovini in depozitih, čeprav ti že dolgo nudijo izjemno nizke (skoraj nikakršne) obrestne mere. Te ne pokrijejo niti inflacije, kar pomeni, da naša sredstva skozi čas izgubljajo svojo realno vrednost oziroma kupno moč.
Eno od varčevalnih področij, v katerega povprečni Slovenec namenja opazno manj sredstev kot drugi Evropejci, so vzajemni skladi. Gre za eno od bolj preglednih oblik investiranja, saj so vsi stroški znani in zelo pregledni, hkrati pa za vlagatelja velja zelo visoka pravna varnost njegovih sredstev. Vzajemne sklade namreč upravljajo profesionalne družbe za upravljanje (DZU), a je premoženje sklada in premoženje družbe strogo ločeno; tudi če bi katera od družb zašla v težave ali celo propadla, to nima vpliva na sredstva v skladu, ki ostanejo nedotaknjena.

Prednosti …

Vzajemni skladi naj bi bili primerna naložba za običajne vlagatelje, saj omogočajo varčevanje nizkih zneskov, hkrati pa z zbiranjem denarja od različnih investitorjev in nato vlaganjem v različne vrednostne papirje tudi malim vlagateljem omogočajo primerno razpršenost naložbe in torej zmanjšajo tveganje vlagateljev. Ob tem pa sredstva ostajajo na dosegu roke – izplačilo iz vzajemnih skladov je namreč zgolj v nekaj delovnih dneh na vašem računu (kar predpisuje zakonodaja).

… in slabosti

Kljub temu da lahko preglednost stroškov pri vzajemnih skladih štejemo med prednosti, pa seveda ne moremo mimo dejstva, da ti vendarle najedajo donos naše naložbe. Vzajemni skladi imajo običajno dve vrsti stroškov: vstopne (ali izstopne, ki pa jih pri večini skladov ni) ter upravljavsko provizijo.


Prvi stroški se zaračunajo ob vsakem vplačilu v sklad in običajno so vlagatelji nanje zelo pozorni, saj je zelo očitno, da v hipu, ko vložite 100 evrov, na vašem računu leži zgolj na primer 97 evrov, saj vam je ostale »pojedla« vstopna provizija. A to enkratno plačilo pri dolgoročnem varčevanju niti približno ne igra tako velike vloge kot upravljavska provizija. To vlagatelji nekoliko manj opazijo, saj je že vračunana v vrednost premoženja in se odrazi kot nekoliko nižji donos vsako leto.
Ker se ta provizija zaračunava skozi ves čas trajanja naložbe, ni zanemarljiva in na primer razlika v polovici odstotne točke pri višini upravljavske provizije skozi čas naredi opazno razliko. Kljub temu pa v primerjavi z mnogimi drugimi naložbami, ki vključujejo strokovno upravljanje, lahko rečemo, da so stroški vzajemnih skladov relativno nizki.

Višina sredstev

Slovenska industrija vzajemnih skladov obstaja od leta 1992. Od takrat se sicer razvija in raste, a ves čas ostaja precej ob strani in po vrednosti sredstev v upravljanju opazno zaostaja za kategorijo življenjskih zavarovanj in pokojninskih skladov. Tudi Matjaž Lorenčič, predsednik ZDU in predsednik uprave KBM Infond, pravi: »Vzajemni skladi doma in v svetu predstavljajo stabilno obliko nalaganja sredstev in tudi eno večjih gonilnih sil trga kapitala. Trendi, ki jih spremljamo, kažejo, da ima slovenska industrija vzajemnih skladov pri obsegu varčevanja še precej potenciala za rast.«

Domači proti tujim

V Sloveniji so vlagateljem na voljo vzajemni skladi tako domačih upravljavcev kot nekaterih tujih. V letu 2004, ko je pri nas prvi tuji upravljavec ponudil svoje sklade (brez dovoljenja ATVP so se sicer tudi pred tem že tržili na naših tleh nekateri tuji skladi preko nepooblaščenih prodajalcev), so mnogi napovedovali, da bo tuja konkurenca kmalu povsem uničila domače upravljavce, a se zaenkrat to ni zgodilo. Ob koncu lanskega leta je bilo na slovenskem trgu na voljo 100 vzajemnih skladov domačih upravljavcev in 96 tujih, a razlika med sredstvi, ki so jih slovenski vlagatelji vplačali v ene in druge, je ogromna. Ob koncu prvega četrtletja letošnjega leta so imeli slovenski varčevalci v tujih vzajemnih skladih 211 milijonov evrov sredstev, v slovenskih pa kar 2.729 milijonov evrov.

Kdaj začeti

Če ste med tistimi, ki svojih sredstev ne plemenitite v vzajemnih skladih in se sprašujete, kdaj je pravi trenutek, da s tem začnete, je skoraj vedno pravi odgovor – čim prej.
Ker nobeden od vlagateljev nima steklene krogle, ki bi kazala prihodnost, ne moremo napovedati, kaj se bo zgodilo z borznimi trgi v prihodnjih letih. Kljub temu pa dejstvo, da je za nami na razvitih trgih najdaljše bikovsko obdobje (torej obdobje rasti) v zgodovini, kaže na to, da delnice trenutno niso poceni. Za tiste, ki imajo velike prihranke, bi bil prenos vseh sredstev v delniške sklade v tem trenutku precej drzna in tvegana poteza.


A vendarle kljub dolžini bikovskega trenda to ne pomeni, da bo že jutri na borzah potop. Ali kot radi rečejo izkušeni borzni mački – borzni biki ne umrejo od starosti, a kljub dolgemu trendu to še ne pomeni, da je obrat tik pred nami.
In prav zaradi tega dejstva je vsaj za tiste, ki bi začeli s postopnim vplačevanjem (morda tudi preko varčevalnih načrtov, ki obstajajo) v vzajemne sklade, vsak trenutek lahko pravi. Običajno se namreč zgodi, da vlagatelji, ki v dobrih borznih časih menijo, da bodo raje začeli z investiranjem, ko bodo naložbe cenejše, nato takrat, ko se takšne razmere udejanjijo, povsem pozabijo na svoje prejšnje sklepe in razmer ne izkoristijo za oblikovanje svojega portfelja.

Najboljši investitorji so – mrtvi?

Lovljenje trenutka za vstop na trg je izjemno nehvaležna naloga. Kar je v teoriji videti kot logična izbira, se v praksi pokaže kot skoraj nemogoč podvig. Ne le prej opisano obnašanje vlagateljev, da v časih, ko so cene delnic nizke, ne želijo s svojim denarjem priti niti blizu tem naložbam, mnoge raziskave kažejo, da neprofesionalni vlagatelji z vsakim dodatnim premikom sredstev naredijo škodo svojemu portfelju.

Zanimiva je raziskava, ki jo je opravila družba Fidelity Investments; pregledala je dolgoročne naložbe običajnih vlagateljev – najbolje so se odrezali vlagatelji, ki so na svoje naložbe pozabili, posebej dobro pa so se izkazali portfelji ljudi, ki so v času po vstopu v naložbo umrli. Mrtvi so bili torej boljši investitorji od živih. To kaže na izjemno pomemben nauk glede strategije investiranja povprečnega vlagatelja. V začetku izberi dobro naložbo, nato pa se upri skušnjavi, da bi reagiral na vsako novico in prilagajal naložbe izjemno pogosto, saj bo to najverjetneje le v lastno škodo.

Vzajemni skladi tako nudijo vlagateljem varčevalne načrte, po katerih vlagatelji mesečno vplačujejo manjše zneske, v zameno za to obvezo pa so oproščeni vstopnih stroškov. Pri postopnem investiranju se tudi izognemo lovljenju idealnega trenutka za vstop, ki ga vlagatelji običajno tako ali tako zgrešijo.

Leto 2018

V lanskem letu so vzajemni skladi v Sloveniji zabeležili neto odlive. Ker so povprečni vlagatelji zelo pogosto naklonjeni investiranju v času rasti, ob padcih pa sredstva začnejo umikati, ni presenetljivo, da je zadnje četrtletje lanskega leta, ki je minilo v znamenju opaznih padcev na borznih trgih, zaznamovalo tudi umikanje sredstev iz skladov. Vplačil v sklade je bilo lani 541,53 milijona evrov, izplačil pa 550,86 milijona evrov, skupno je torej vzajemne sklade zapustilo 9,33 milijona evrov.
A tako kot ni presenetljiv lanski odliv (večinoma v zadnjem četrtletju), tudi ni presenetljivo, da so letošnje prvo četrtletje, ko so razvite borze več kot nadoknadile prejšnje padce, vplačila presegla izplačila. Prvih je bilo v prvih treh mesecih leta za 5,29 milijona evrov več kot slednjih.

Matjaž Lorenčič pričakuje, da se bo delež varčevanja v vzajemnih skladih v Sloveniji še naprej povečeval, čemur naj bi botrovali tako nizki donosi bančnih depozitov (ki so realno gledano, torej upoštevajoč inflacijo, negativni) kot tudi slaba demografska slika Slovenije in slabi obeti za stanje pokojninskih dohodkov. Razloge, zakaj obseg sredstev raste tako počasi, pa vidi tudi v tem, da vzajemni skladi niso pogosto deležni pozornosti javnosti, kar pripisuje temu, da v njihovi branži ni škandalov in izbruhov različnih afer. »Smo izjemno visoko regulirani in si ne moremo privoščiti nikakršnih odstopanj. A ta naša dolgočasnost je tudi naša prednost – odsotnost škandalov kaže na to, da je denar vlagateljev v tej obliki zares varen,« zaključuje Lorenčič.