Dolgovi drugih do vašega podjetja naj postanejo vaš denar

Skoraj deset let po začetku finančne in gospodarske krize je neplačevanje računov v roku še vedno velika težava in ovira poslovanje več tisoč slovenskih podjetij. V Sloveniji je namreč v dogovorjenem roku, torej ob zapadlosti, plačanih nekaj več kot 44 odstotkov računov, kažejo zadnji podatki družbe Bisnode, ki upravlja spletni bazi Bonitete.si in Gvin.com.

To je sicer precej bolje kot drugod po Evropi. V povprečju se zamude gibljejo od enega do dveh tednov, v bolj tveganih dejavnostih so tudi daljše. Od tega se pri dobrih dveh odstotkih računov zamude vlečejo več kot 90 dni, kar pomeni zelo majhno verjetnost, da bodo kdaj poravnani. Zlasti majhno podjetje si težko privošči, da računi večje vrednosti niso poravnani, saj lahko to bistveno prizadene njegovo likvidnost in onemogoči poslovanje.

Da se to ne bi zgodilo, mora aktivno in učinkovito upravljati terjatve do dolžnikov. Najti mora najprimernejšo pot za unovčenje terjatve oziroma kako jo preliti v denar v čim krajšem času in s čim manjšimi stroški.

Še pred poslom preveriti kupca

Upravljanje terjatev se dejansko začne, še preden terjatev sploh nastane. Ko podjetje sklepa posel s kupcem, je smiselno preveriti njegovo boniteto in se prepričati, da bo sposoben poravnati svoje obveznosti. Pri tem si lahko pomaga z javno objavljenimi podatki o poslovanju kupca ali pridobi njegovo boniteto oceno. Brez večjih težav ali stroškov lahko podjetje v razmeroma kratkem času ugotovi, ali je potencialni kupec prezadolžen, ima morda težave z upniki in ali posluje slabo.

Zavarovanje terjatev

Podjetje se lahko tudi ustrezno zaščiti pred tveganjem neplačil. Z zavarovanjem terjatev si zagotovi, da bo račun poravnan, s tem pa zaščiti svoje premoženje. Vendar bo moral zavarovalnici ali specializiranemu podjetju plačati provizijo, ki je odvisna od dosedanjih izkušenj s plačili, bonitete kupca, tveganosti panoge …

Zelo pomembna je tudi razpršenost prodaje. Podjetje ne sme biti odvisno od enega samega kupca, saj lahko ta zaide v težave ali odpove sodelovanje, s tem pa zelo negativno vpliva na poslovanje in finančno sliko podjetja.

Ažurno spremljanje (ne)plačil

V povprečju se zamude gibljejo od enega do dveh tednov, v bolj tveganih dejavnostih so tudi daljše.

Prvi korak pri učinkovitem upravljanju terjatev je ažurna evidenca stanja (ne)plačil in takojšen odziv na zamude pri plačilu. V dneh po zapadlosti računov je smiselno preveriti, ali so poravnani. In če niso, je treba dolžnike na to ustrezno opozoriti. Nemalokrat se namreč zgodi, da jih ne plačajo po pomoti.

Ko postane jasno, da dolžnik ne zmore ali noče poravnati računa, se mora podjetje čim prej odločiti o nadaljnjih korakih, sicer lahko izgubi možnosti za poplačilo terjatve v celoti, kar vodi do izpada pričakovanih denarnih prilivov.

Pri tem ima na voljo več možnosti:

• prodaja zapadlih (in tudi nezapadlih) terjatev družbi ali banki, ki se ukvarja z odkupom terjatev,
• cesija, asignacija in kompenzacija terjatev ali njihov obvezni pobot, kar je manj pogosta praksa,
• zunajsodno unovčenje terjatev ali
• sodna izterjava.

Kako ohraniti dobre odnose

Časovno in stroškovno najugodnejša je zunajsodna izterjava, posebej v primeru, ko podjetje želi ohraniti dobre odnose in še naprej sodelovati z dolžnikom. Običajno se mu najprej pošlje uradni opomin za plačilo računa. Če to ne zadostuje, pa še opozorilo, da bo po določenem datumu sledila sodna izvršba.

Z dolžnikom, ki je v začasnih likvidnostnih težavah, se lahko podjetje dogovori za nov rok plačila. Dokler račun ne bo poravnan, mu lahko še naprej dobavlja blago. Smiselno je preveriti tudi možnosti verižne kompenzacije.

Namen zunajsodnega unovčenja terjatev je učinkovita in čim hitrejša izterjava sredstev brez dolgotrajnih in dragih sodnih postopkov.

Pexels

Se sodna izterjava sploh izplača?

Podjetje se lahko zaščiti pred tveganjem neplačil. Z zavarovanjem terjatev si zagotovi, da bo račun tudi poravnan, s tem pa zaščiti svoje premoženje.

Ko so izčrpane prej navedene možnosti, podjetju ostane le še sodna izterjava, torej unovčenje terjatev v postopku pred sodiščem. Tudi za to je pogoj natančen pregled in analiza dolžnika. Tako podjetje ugotovi, ali je sploh smiselno sprožiti sodne postopke oziroma najeti izterjevalce, ali pa bi šlo za stran vržen denar. Izvršba na že blokiran bančni račun je lahko brezpredmetna, saj je dolžnik denarni tok morda že prenesel na nepovezano podjetje ali ga preusmeril na račun v tujini.

Možna je tudi izvršba na premoženju dolžnika, kot so nepremičnine in oprema. Vendar je ključna hitrost, saj lahko hipoteko na premoženju vpišejo drugi upniki in si s tem zagotovijo prednostno poplačilo. Zato je nujno še pred začetkom sodnih postopkov oceniti, kolikšna je verjetnost za uspešno izterjavo terjatev. Če je ničelna, nima smisla vlagati izvršb.

Ključne prednosti učinkovitega upravljanja terjatev:

• redna plačila in manjša verjetnost izgube sredstev
• manjši obseg obratnih sredstev in s tem nižji stroški financiranja
• prihranki pri stroških izterjave
• osredotočenje na vodenje poslov namesto na unovčevanje terjatev

Pozor: terjatve lahko v stečaju ugasnejo

Podjetje lahko hitro spregleda, da se je zoper njegovega dolžnika začel stečajni postopek, in ostane brez denarja, tudi če ima dolžnik veliko premoženja.

Po zakonu mora namreč samo spremljati, ali in kdaj je šel dolžnik v stečaj. V tem primeru mora kot upnik svoje terjatve nujno prijaviti v razpisanem trimesečnem roku po objavi o začetku postopka, sicer bo terjatev prenehala obstajati, podjetje pa ne bo upravičeno do sredstev iz stečajne mase.

Pexels

Banka za podjetnike vam ponuja več, kot vam lahko ponudi navadna banka. Naše poslanstvo je podjetnikom pomagati učinkovito opravljati podporne funkcije v podjetju. http://bankazapodjetnike.si