»Dolgoročno raste (na borzi) vse!«

Dolgoročno raste vse, večino časa drži. A to ne pomeni, da bo v vašem primeru res tako. Lahko se zgodi, da mine več mesecev, let ali celo desetletij, preden se vaša naložba vrne na vrednost, po kateri ste neko naložbo kupili – vmes pa se cena giblje od enega borznega vrha proti drugemu – vi pa imate na koncu še vedno izgubo. Ne verjamete?

Dežela vzhajajočih donosov ...

Če ste leta 1990 na vrhu borzne evforije vložili v japonski borzni indeks Nikei 225 in ste z naložbo čakali do danes, imate po več kot šestindvajsetih letih varčevanja še vedno malo manj kot polovično izgubo, ne da bi upoštevali tudi inflacijo v tem obdobju, ki izgubo še dodatno povečuje. Ni čudno, da po takšnem šoku številni Japonci še danes raje kupujejo državne obveznice in varčujejo v banki, kot vlagajo v delnice. Podobne občutke imajo tudi slovenski vlagatelji, ki so se v času pred krizo opekli s slovenskimi delnicami in balkanskimi vzajemnimi skladi. Številni vlagatelji, ki so izgubili večji del svojih prihrankov ali še zdaj odplačujejo za posojila, ki so jih najemali za nakup delnic ali točk vzajemnih skladov, se borz še zdaj izogibajo kot hudič križa.

... ali pa zlato obdobje

Pa si oglejmo še kakšno aktualnejšo naložbo. Številni vlagatelji so presenečeni nad gibanjem cen zlata. V zadnjih 35 letih se je cena turbulentno spreminjala. V obdobju od 1980 do 2000 je vrednost zlata še vedno padala. Če je leta 1980 cena zlata dosegla svoj vrh, je v naslednjih dvajsetih letih padla za kar 75 odstotkov. V letih od 2001 do 2011 je nastopilo obdobje, ko se je cena zlata zvišala za skoraj 800 odstotkov. In vse to se je zgodilo v le tridesetih letih! Cena zlata zdaj še vedno niha, toda če ste v zlato vložili nesrečnega leta 2011 oziroma 2012, imate zdaj še vedno veliko izgubo in lahko se zgodi, da boste morda morali na »povrnitev naložbe v zlato« čakati še nekaj časa.

Zgledi pri sosedah

Avstrija je zelo uspešna država, z visokim BDP na prebivalca in bogato borzno zgodovino. Začetki trgovanja z obveznicami na Dunajski borzi segajo že v leto 1771, medtem ko so začeli trgovanje z delnicami šele leta 1818. Trgovanje z vrednostnim papirji je bilo sicer prekinjeno med obema svetovnima vojnama, po drugi svetovni vojni, pa je borza svoja vrata spet odprla leta 1948. Trgovanje je bilo v tem obdobju na borzi počasno, kar nakazuje tudi dejstvo, da na borzi v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja ni začela kotirati nobena nova delnica. Dejavnost borze se je začela povečevati šele od srede 80. let in je temeljila na prepoznavni avstrijski geografski poziciji – kot varni odskočni deski za vstop v Vzhodno Evropo.

A pazite naslednji dejstvo – če ste v avstrijsko borzo vložili leta 1900, ste v teh 115 letih (do konca leta 2015) povprečno dosegli le pičlih 0,7 odstotka realnega donosa na avstrijski borzi, zato naj bi bil avstrijski borzni trg eden najmanj donosnih trgov, ki beležijo tako dolge borzne zapise. Sto petnajst let pa je zelo dolgo obdobje, se vam ne zdi?

Ko se boste torej naslednjič srečali z osnovnimi argumenti, ki se vam zdijo logični, se raje vprašajte, ali res držijo. Napačne investicije, ki na koncu prinesejo samo izgube, so velikokrat posledica napačnih argumentov. Pri izbiri naložb zato bodite pozorni na varnost, ki je pogojena z donosnostjo, ne obratno!