Dobro prvo četrtletje pomeni odlično leto

Reuters

Letošnje prvo četrtletje je bilo eno bolj donosnih začetkov leta v zgodovini. Zaradi tega podatka se veliko vlagateljem poraja vprašanje, ali je rast previsoka, morda prehitra ali celo oboje.

Rast delniških indeksov je bila tokrat dokaj enakomerno porazdeljena med trgi. Z vidika vlagateljev je bilo letošnje prvo četrtletje dokaj nepomembno, na katerih trgih so vlagali sredstva. V povprečju so na globalni ravni delnice v prvem četrtletju dosegle 13,90-odstotni donos, merjeno v evrih. Ameriški trg je dosegel 15,39-odstotni donos, evropski 12,27-odstotnega, trgi v razvoju pa 11,82-odstotnega.

image
info


Sedaj pa k vprašanju. Za odgovor se je najbolje osredotočiti na ameriški trg in indeks S&P 500, ki ima najdaljšo zgodovino. Velikokrat pravimo, da se zgodovina ponavlja in da se iz nje lahko marsikaj naučimo. Zato poglejmo, kaj pomenijo letošnji donosi glede na preteklo dogajanje. Od desetih najdonosnejših prvih četrtletij leta od leta 1930 se letošnje s 13,07-odstotnim donosom (v ameriških dolarjih) uvršča na sedmo mesto. V povprečju je indeks v prvem četrtletju leta v najdonosnejših letih pridobil 14,16 odstotka. Najdonosnejše prvo četrtletje je bilo leta 1975, ko je indeks dosegel 21,59-odstotni donos. Seveda samo ta podatek ne da posebnega odgovora, kaj lahko pričakujemo do konca tega leta. Zato poglejmo, kako se je indeks v teh letih gibal do konca zadevnega leta. V povprečju je indeks do konca zadevnega leta pridobil še dodatnega 6,85 odstotka, tako da je bil v povprečju donos celotnega leta 22,44-odstoten. Najvišji donos je indeks dosegel leta 1975 (34,20 odstotka), najnižjega pa leta 2012 (13,41 odstotka). Prav v vseh primerjalnih letih je tudi v nadaljevanju leta indeks pridobil vrednost. Ker se je leta 1987 zgodil črni ponedeljek, ko je indeks v enem dnevu izgubil 20,5 odstotka, to leto ni povsem primerljivo zaradi tako unikatnega enkratnega dogodka in zato ni zajeto v primerjavo, kljub 20,45-odstotnemu donosu v prvem četrtletju leta. In še zadnji podatek, ki ga lahko na hitro pridobimo, je, koliko časa je od konca posameznega zadevnega leta preteklo do začetka medvedjega trenda, ki ga je vedno povzročila gospodarska recesija. V povprečju se je bikovski trend nadaljeval še 43 mesecev po tem, ko je indeks pridobil še dodatnega 70,40 odstotka oziroma 15,05 odstotka na leto.

V zadnjih časih veliko poslušamo o tem, koliko vrednosti so delnice pridobile v prvem četrtletju leta in da takšen trend ni vzdržen, kar je povsem normalno. Iz preteklih podatkov je razvidno, da je po tako donosnih prvih četrtletjih leta običajno donosen tudi preostali del leta in da se je bikovski trend v samo dveh primerih končal prej kot v enem letu. Vsa omenjena leta imajo še en zelo pomemben skupni imenovalec, ki morda še najbolje pojasni, zakaj so bili začetki let tako donosni. V vseh proučevanih letih, razen leta 1986, so bila obdobja pred tem letom ali v popravku ali recesiji. Leto 1936 je zaznamovala velika depresija, leto 1943 druga svetovna vojna, pred letom 1961 so trgi tri leta stagnirali, kar je enako medvedjemu trendu, pred letom 1967 je recesija indeksu odnesla 22 odstotkov vrednosti, dve izjemno donosni zaporedni leti, tj. 1975 in 1976, pa sta bili izraz izhoda iz recesije, ki je skoraj prepolovila vrednost indeksa. Pred letom 1991 je bil 19,9-odstotni popravek, glavni razlog za uspešno leto 1998 pa je bilo Fedovo znižanje obrestne mere, ki je leta 2000 vodilo v balonček podjetij dot.com. Leto 2012 že spada v aktualni bikovski trend, ko so trgi začeli okrevati po popravku, ki ga je povzročila evropska dolžniška kriza. In tako pridemo do leta 2019, katerega tako uspešen začetek je izraz 19,7-odstotnega popravka, ki se je zgodil konec preteklega leta. Tako uspešni začetki leta so torej običajno odsev negativnih dogodkov pred tem in letos ni nič drugače.


Pogled naprej

V povprečju se vrednosti delnic na globalni ravni počasi približujejo ravnem, ki so jih dosegle pred popravkom oktobra 2018. Ker se bojazni, ki so vodile v popravek, niso uresničile, tudi vrednotenja, ki so na dolgoročnih povprečjih, niso predraga in kot taka le odsevajo realno stanje. Od potencialnih tveganj, ki smo jih opredelili v prvem četrtletju leta (trgovinski sporazum med ZDA in Kitajsko, brexit in vpliv centralnih bank), jih je večina zbledela ali popolnoma izginila. Čedalje očitnejše je, da so se ZDA in Kitajska uspele dogovoriti o večini spornih točk glede medsebojnega trgovinskega sodelovanja. Ker pa modrost pravi, da previdnost ni odveč, se tudi trgi temu primerno obnašajo in do evforije čakajo na uradni dogovor, ki se bo verjetno končal s podpisom. Do takrat pa majhna previdnost ni odveč. Sporočila najpomembnejših centralnih bank so naklonjena delniškim trgom. Dejstvo je, da inflacija vsaj srednjeročno ni potencialna grožnja, in temu primerni so odzivi centralnih bank, ki vse po vrsti ustavljajo višanje obrestnih mer in celo že razmišljajo o povečanju ohlapnosti denarnih politik. Tako potencialno ostaja samo še vprašanje brexita, ki pa postaja že prava limonada, pri čemer se z danes na jutri ne ve, kaj bo prinesel naslednji dan. Kapitalski trgi za zdaj ne pripisujejo večjega tveganja temu vprašanju.

Evropsko gospodarstvo je v prvem četrtletju leta več kot očitno v negativnem trendu, predvsem zaradi sorazmerno majhne proizvodne dejavnosti v Nemčiji. Po naših ocenah je po vsej verjetnosti to tudi najnižja točka in pričakujemo počasen odboj tako nemškega kot preostalega evropskega gospodarstva.

Začetek novega četrtletja pomeni začetek objav četrtletnih poslovnih rezultatov, ki so zaenkrat boljši od pričakovanj, kar je tudi pomagalo, da so se vrednosti indeksov obdržale na rekordnih ravneh. Poslovanje podjetij v prvem četrtletju je jamstvo za to, da odboj po popravku ni bil na trhlih temeljih, ampak je v ozadju »pravo meso«, kar nas navdaja z optimizmom, da bomo po dolgem času morda res doživeli izjemno donosno leto.
Več iz rubrike