Dober začetek leta običajno pomeni dober konec

Na podlagi zgodovinskih podatkov lahko ugotovimo, da so bili samo štirje januarji donosnejši od letošnjega, in sicer letih leta 1976, 1975, 1967 in 1934. Seveda je treba biti previden pri primerjavi tako kratkega obdobja, kot je mesec dni. Najprej je treba pogledati vzroke za to donosnost. Glavni vzrok za tako donosen letošnji januar je zelo intenziven popravek, ki je lani trajal od začetka oktobra do božiča. V tem času so trgi izgubili skoraj 20 odstotkov, kar je največ, kar popravek še prenese. Vse, kar je več kot to, se že šteje kot medvedji trend. Kot zanimivost lahko omenimo, da je bilo po negativnem donosu tako slabo samo še enkrat v zgodovini, in sicer leta 1931, ko je bil vrhunec velike depresije.

O vzrokih in stanju na trgu bomo pisali v nadaljevanju. Najprej poglejmo, kako so po tako krepkih januarskih donosih trgi končali celotno leto. Leta 1934 je indeks ob koncu leta končal z negativnim donosom ‒4,7 odstotka, kar je posledica predvsem preteklega leta, ko je indeks pridobil 45 odstotkov. Že naslednje leto je indeks spet pridobil 41 odstotkov. To je posledica predvsem izhoda iz velike depresije. Leta 1967 je indeks po izjemnem januarju leto končal z 20-odstotnim donosom, leti 1975 in 1976 pa je z 32- oziroma 19-odstotnim donosom. Tudi leta 1987 je indeks leto končal pozitivno, kljub več kot 30-odstotnemu padcu na črni ponedeljek oktobra tega leta. Kakorkoli gledamo na vse to, običajno donosen januar pomeni tudi donosno leto. In ko smo že pri statističnih podatkih, naj za primerjavo omenimo, da je bil decembrski padec v višini 9,18 odstotka 34. najslabši mesec od leta 1928, januarski donos v višini 7,87 odstotka pa šele 53. najdonosnejši mesec. Z vidika dolgoročnejše perspektive je razvidno, da kakorkoli se je decembra zdelo slabo in januarja dobro, so bila obdobja precej slabša in boljša od tega, kar smo doživeli v zadnjih nekaj mesecih. Lahko bi rekli nič posebnega ali nič takšnega, česar ne bi že doživeli. Samo od leta 2010 so trgi kar sedemkrat izgubili več kot deset odstotkov.



Zdaj pa še k aktualnim razmeram. Večina svetovnih trgov je leto 2018 končala negativno. Leto 2018 je zaznamoval izjemno intenziven popravek ob koncu leta, ki je razvite trge pognal na rob medvedjega trenda. Po drugi strani so trgi v razvoju leto končali globoko v medvedjem trendu, ki je trajal od konca januarja 2018. Leto ni bilo slabo samo za delnice, težko je bilo tudi za večino obveznic in denarni trg, saj so bile v večini evropskih držav obrestne mere za depozite negativne. Da je bila mera polna, je tudi cena surove nafte od začetka oktobra izgubila več kot 40 odstotkov. Dejansko v zadnjem četrtletju leta 2018 ni bilo veliko vzrokov za optimizem. Glavni razlogi za črnogledo vzdušje so v geopolitičnih dogodkih in ameriškem Fedu. Kljub izjemni rasti korporativnih dobičkov je optimizem s trgov odnesla trgovinska napetost med ZDA in Kitajsko. Ker je kapital plaha ptica, so vlagatelji presodili, da je bilo v določenem trenutku tveganje večje od priložnosti. Pojavila so se še dodatna geopolitična tveganja v Evropi, predvsem v Franciji, in pri vsem, kar je povezano z brexitom. Na koncu pa je žebelj v krsto zabil še ameriški Fed, ki je konec decembra še četrtič zvišal obrestno mero, zato so vlagatelji začeli dvomiti o nadaljevanju pozitivne gospodarske rasti.
V ALTA Skladih smo ves čas menili, da spremljamo popravek in da ni temeljnih vzrokov za recesijo. Seveda smo celotno dogajanje zelo poglobljeno spremljali in temu primerno ustrezno prilagajali portfelje. Ne glede na vse smo na podlagi analiz menili, da je bilo makroekonomsko stanje še vedno pozitivno, pozitivna je bila tudi rast dobičkov. Tudi trgi niso bili kaj prida precenjeni, predvsem ne na podlagi dolgoročnih povprečij.

Na koncu se je izkazalo, da so bili trgi po skoraj 20-odstotnem padcu močno podcenjeni in so bili vrednoteni približno na ravni iz leta 2013, ko so trgi šele dobro izstopili iz faze okrevanja po veliki finančni krizi. Vrednotenja so bila pod dolgoročnim povprečjem in še vedno smo spremljali pozitivno rast dobičkov. Ko so vlagatelji dojeli vsa dejstva in je Fed omenil, da je z zadnjim zvišanjem obrestne mere dosegel tržno ravnovesje, so delniški trgi tako hitro, kot so pred tem izgubljali vrednost, to spet pridobili. Zato smo spremljali enega najdonosnejših januarjev v zgodovini.
In kako kaže danes?
Kljub več kot desetodstotnemu odboju so na podlagi temeljne analize delnice še vedno vrednotene pod dolgoročnim povprečjem. Rast dobičkov je v zadnjih 20 letih hitrejša od rasti cene delnic, zato ne moremo govoriti o napihovanju borznega balončka, kot smo ga spremljali med letoma 1997 in 2000, ko je počil balon dot.com. Zadnje objave rezultatov so nam dale dodatno zagotovilo, da je s korporativnimi dobički vse v redu, da dobički še vedno rastejo in da gospodarska rast še ni ogrožena. Tudi na geopolitičnem področju letos pričakujemo umiritev razmer, predvsem v odnosih med ZDA in Kitajsko ter rešitev vprašanja britanskega izstopa iz Evropske unije. Zato vidim leto 2019 pozitivno.