Dober začetek 1. četrtletja

Na področju prevzemov in združitev je bilo sklenjenih za 927 milijard ameriških dolarjev poslov, kar je drugi najboljši začetek po letu 2000. Globalni delniški indeks MSCI ACWI je porasel za več kot 13 odstotkov, kar predstavlja najboljše četrtletje po letu 2013. Informacijska tehnologija (IT) je beležila največjo rast, sledile so nepremičnine in industrija.


Prav tako so rast beležili tudi vsi ostali sektorji. Najdonosnejši delniški indeks v prvem četrtletju je bil kitajski CSI 300 z več kot 30-odstotno rastjo. Rast je posledica novih stimulativnih ukrepov kitajske vlade v višini 3,8 odstotka BDP za zagon infrastrukturnih projektov in znižanja davka na dodano vrednost. Kljub temu da še ni dokončnega dogovora med ZDA in Kitajsko glede nove trgovinske ureditve, so se po napovedih ameriškega predsednika Trumpa stališča zelo zbližala in sta strani tik pred dogovorom.



Kljub robustnemu ameriškemu gospodarstvu je ameriška centralna banka FED napovedala ustavitev zviševanja obrestnih mer in zmanjševanja bilance, saj posledice globalnega ohlajanja gospodarske rasti vplivajo tudi na ameriško ekonomijo. Prav zaradi tega se pojavljajo tržna pričakovanja o nižanju obrestne mere vsaj enkrat v letu 2019. Učinki nižjih davkov za podjetja se zmanjšujejo, medtem ko je zaznati pritiske na povečanje plač. Prvič po letu 2007 je v ZDA postala krivulja donosnosti inverzna (obrnjena), saj so vlagatelji zahtevali večji donos na 3-mesečno zakladno menico (2,45 odstotka) kot na 10-letno ameriško obveznico (2,43 odstotka), kar naj bi bil dober pokazatelj morebitne prihajajoče recesije. Takšni premiki nakazujejo, da so se pričakovanja o gospodarski rasti kot tudi inflaciji v zadnjih šestih mesecih pomembneje zmanjšala.



Prav tako je Evropska centralna banka (ECB) napovedala nove ukrepe na področju ciljnega kreditiranja (TLTRO – III) in politiko nizkih obrestnih mer vsaj do konca letošnjega leta. Obenem je znižala napovedi gospodarske rasti za leto 2019 z 1,7 odstotka na 1,1 odstotka. Slabši ekonomski podatki v Nemčiji, predvsem indeks nakupnih menedžerjev (PMI) predelovalnih dejavnosti, so povzročili zvišanje cen državnih obveznic in s tem po letu 2016 zopet premaknili zahtevano donosnost v negativno območje. Po letu 2010 se je na mednarodne kapitalske trge vrnila Grčija z izdajo 10-letne obveznice v višini 2,5 milijarde evrov in 3,9-odstotno obrestno mero. Knjiga naročil za obveznico je presegla 11,5 milijarde evrov.

Geopolitična tveganja še naprej ostajajo na mizi. Brexit po dveletnem izstopnem roku še zmeraj ni dokončno dogovorjen, saj je britanski parlament že štirikrat zavrnil predlog predsednice vlade Therese May in obenem zaradi nezadovoljstva prevzel nadzor nad postopkom. Kljub temu so si izpogajali podaljšanje izstopa, vendar pod določenimi pogoji s strani EU. Glede na zadnje glasovanje je sedaj predvideni datum izstopa 12. april. Ali bo Velika Britanija zaprosila za podaljšanje roka za izstop, zaenkrat še ni znano, z gotovostjo pa lahko trdimo, da zgodba o odhodu še ne bo tako hitro zaključena.


Geza Norčič, upravitelj, KD Skladi, d. o. o.