Do stanovanja v sedmih letih?

Pozdravljeni! 
Čez sedem let si želimo kupiti manjše stanovanje, zato smo že pred leti začeli varčevati tudi v vzajemnih skladih. V zadnjem letu pa se s sredstvi nič ne dogaja oziroma smo na negativni ničli. Skrbi nas tudi morebitno pregretje delniških trgov. Zanima me, kako v dani finančni situaciji najbolj smotrno preurediti že vložena sredstva v vzajemnih skladih, da bi zastavljeni cilj lahko uresničili. 

Izhodišča

Na podlagi telefonskega pogovora in izpolnjenega vprašalnika Profil vlagatelja vam v nadaljevanju podajam usmeritve pri preoblikovanju obstoječega portfelja vzajemnih skladov. Ta je sestavljen iz enajstih vzajemnih skladov treh družb za upravljanje. Skupna vrednost sredstev v upravljanju je približno 62.000 evrov.

Zastavljeni cilj težko dosegljiv

Če prav razumemo, nameravate iz trenutnih 62.000 evrov v sedmih letih privarčevati 150.000 evrov. Za to bi morala biti povprečna donosnost vaših naložb v prihodnjih letih več kot 13-odstotna, kar se po rasti v zadnjih skoraj osmih letih sliši verjetno, v primerjavi s povprečno dolgoročno letno donosnostjo, ki jo prinašajo delniški trgi in znaša okrog devet odstotkov na leto, pa težko dosegljivo. Sploh ker je za nami tako dolgo obdobje rasti, je njeno nadaljevanje tudi v prihodnje malo verjetno, čeprav ni nemogoče.

Če se odločite dodatno vsak mesec vplačevati dobrih 300 evrov (150 evrov na osebo), bi za dosego cilja potrebovali okoli devetodstotno letno donosnost, kar se že sklada s povprečno dolgoročno donosnostjo delniških naložb. Vendar zaradi večje varnosti portfelja priporočam, da se osredotočite na strukturo, ki ustreza donosnosti portfelja med približno pet in sedem odstotki na leto.

Na podlagi dolžine varčevanja in pričakovanj vas uvrščamo v skupino vlagateljev, za katere je primerna bolj delniško usmerjena naložbena politika. Zmotil nas je le odgovor na vprašanje, da iščete naložbo, pri kateri se vrednost ne sme znižati pod vloženi znesek. V takem primeru naložbe v delniške, mešane in tudi obvezniške vzajemne sklade niso primerne za vas.

Trenutna situacija in pregled obstoječega portfelja

Ker je gibanje tečajev v prihodnje nemogoče napovedati, vplivajo na odločitev o alokaciji sredstev vlagatelja med delniške, obvezniške in alternativne naložbe dolžina varčevanja, cilj, ki ga vlagatelj želi doseči, in tveganje, ki ga še lahko sprejme.

Ker ste se odločili varčevati za obdobje od pet do deset let, si lahko za uresničitev cilja privoščite več tveganja. Kot sem že dejal, delniške naložbe niso primerne za vlagatelje, ki iščejo varnejše naložbe. Če je v preteklosti veljalo pravilo več ko tvegaš, več zaslužiš, smo zadnje leto spoznali, da ni tako.

Mnenja o stanju gospodarstva in prihodnjih gibanjih borznih trgov so različna. Vprašanje, komu v tej poplavi informacij verjeti glede na to, da bodo prihodnja gibanja na trgih odvisna od dejavnikov, ki danes še niso znani, je napovedovanje za naprej nemogoča naloga. Dejstvo pa je, da je po tako dolgotrajni rasti na trgih verjetnost za padec tečajev višja, kot je bila pred nekaj leti. Kljub temu menimo, da so na določenih segmentih trga še vedno dobre priložnosti. Seveda pa bomo še naprej priča povišani nihajnosti.

Glede na trenutno stanje na trgih bi se morala srednjeročna optimalna alokacija sredstev povprečnega vlagatelja čim bolj približati naslednji strukturi:

• 40 odstotkov delnic,
• 30 odstotkov obveznic in
• 30 odstotkov alternativnih naložb.

Pri geografski razpršitvi bi dali večji poudarek predvsem na razvite trge, v ospredju z ZDA.

Menimo, da je predlagana struktura dobra popotnica in boste z njo lahko uresničili zastavljeni cilj od pet- do sedemodstotne povprečne donosnosti. Obenem pa bi bil portfelj dovolj konservativno usmerjen, da ga večji padci na borznih trgih ne bi močno prizadeli.

Predlog preoblikovanja med skladi in podskladi

V prvi fazi vam zaradi slabih rezultatov v primerjavi s primerljivimi skladi, ki jih imate v portfelju in imajo podobno naložbeno politiko, predlagamo prodajo točk določenih skladov in nakup točk skladov, s katerimi bi izpolnili kriterij optimalnejše geografske razpršitve. V drugi fazi pa predlagamo preoblikovanje portfelja z namenom zmanjšanja možnosti podvajanja naložb. Pri oblikovanju osebnega portfelja skladov mora biti vsak vlagatelj pozoren predvsem na to, da se naložbe obstoječih skladov v portfelju ne podvajajo. Priporočeno je, da so sredstva enakomerno razporejena po posameznih panogah in državah.

V tretji fazi predlagamo izpolnitev kriterija alokacije naložb: 40 odstotkov delnic, 30 odstotkov obveznic in 30 odstotkov alternativnih naložb.

Sestava portfelja vlagatelja je dolgoročna, a ne dokončna. Dejavniki, ki vplivajo na njeno oblikovanje, se sčasoma spreminjajo, zato je priporočljivo, da vlagatelji stalno spremljajo obstoječo sestavo portfelja in jo po potrebi prilagodijo. Naložbene strukture se lahko v času varčevanja bistveno spremenijo, zato je treba portfelj stalno nadzorovati. Če se zgodijo večje spremembe in odstopanja od idealne strukture, je treba portfelj spremeniti in prilagoditi strateški sestavi. Za to je najbolje, če se obrnete na strokovnjaka – neodvisnega finančnega svetovalca ali koga drugega, ki se na to dobro spozna in mu zaupate.

S približevanjem koncu varčevanja pa bo treba delež bolj tveganih delniških naložb umikati v manj tvegane obvezniške naložbe in bančne vezave. S tem boste zavarovali privarčevana sredstva pred morebitnimi izgubami, ki bi jih utrpeli ob zelo velikih padcih tečajev. Če tega ne boste upoštevali, se vam lahko zgodi, da boste morali za zastavljeni cilj varčevanje podaljšati.

Primanjkljaj lahko nadomestite z mesečnim varčevanjem

Do zastavljenega cilja vam bo ob predpostavljeni donosnosti med pet in sedem odstotki na leto zmanjkalo kar nekaj sredstev. Ta primanjkljaj lahko nadomestite z mesečnim varčevanjem. Pri tem se je najbolj priporočljivo osredotočiti na naložbe, ki so v tem trenutku poceni in imajo veliko potenciala za rast. Tako izkoristimo metodo povprečnega stroška in tudi morebitni padci v začetni dobi varčevanja so v tem primeru prednost za vlagatelja, saj za isti znesek dobi več enot posamezne naložbe. Z metodo povprečnega stroška lahko zaslužimo takrat, ko tečaji točk skladov na trgu padajo in rastejo.