Do specialista brez dolgotrajnega čakanja

Glavni vzrok za dolge čakalne dobe v zdravstvu je trend staranja prebivalstva. Starejši ko smo, več zdravniške oskrbe potrebujemo, pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ker se kadrovske in prostorske zmogljivosti ne povečujejo sorazmerno s staranjem prebivalstva, so posledično čakalne dobe za specialistično obravnavo vse daljše.

Med vzroki za čakanje je tudi dejstvo, da glede na izdatke za zdravstvo po kupni moči na prebivalca bistveno zaostajamo za razvitimi državami. Tretji dejavnik so nove možnosti zdravljenja in diagnosticiranja. Zdravniki lahko na dodatne preiskave in zdravljenje napotijo več bolnikov kot pred leti, ko možnosti zdravljenja še niso bile tako široke.

Čakanje nad zakonsko dopustno mejo

Hitrost specialistične obravnave je odvisna od nujnosti zdravstvenega primera in zasedenosti specialista. Na začetku septembra letos je bilo treba, na primer, na ultrazvok trebušne votline v Zdravstvenem domu Ljubljana po podatkih ZZZS čakati 261 dni. Z napotnico z oznako redno pacienti na prvi pregled za artroskopijo kolka v Ortopedski bolnišnici Valdoltra čakajo skoraj 300 dni, v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru točno eno leto. Najdaljše čakalne dobe so pri specialističnih dejavnostih, ki jih boste morda potrebovali tudi vi – za revmatološko, dermatološko, očesno in nevrološko ambulanto.

V nekaterih primerih h krajšanju čakalne dobe ne pripomore niti napotnica z oznako hitro. Za CT skeleta hrbtenice boste v novogoriški Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca na primer čakali tri mesece, prav toliko tudi za CT zapestja v Bolnišnici Topolšica. Oba termina sta za napotnico s to oznako že tik ob zakonsko še dopustni trimesečni čakalni dobi. Na začetku letošnjega septembra je sicer nad zakonsko dopustno mejo na pregled v trinajstih najbolj obiskanih specialističnih ambulantah čakalo skoraj 20 odstotkov od 121.000 čakajočih.

Pexels

Več možnosti za zaplete

Statistika kaže, da boste preglede in storitve specialistov najverjetneje potrebovali zelo pogosto. Možnost, da boste potrebovali specialista, se začne precej povečevati po 40. letu, še bolj pa po 50. Moški v poznih štiridesetih, na primer, ortopeda obiščejo trikrat pogosteje, ženske pa celo štirikrat pogosteje kot polnoletna mladina.

Pri tem so največja težava, na katero boste naleteli zaradi čakanja na specialiste, potencialni zdravstveni zapleti, zamudno obiskovanje različnih zdravnikov pa je še dodatno breme. Če vas, na primer, nenadoma zaboli v kolku in težko hodite, vas najprej čaka obisk pri splošnem zdravniku, ki bo napisal napotnico za ortopeda. Že za pregled pri njem se boste načakali, če pa vas bo specialist poslal še na magnetno resonanco kolka, boste morali počakati tudi na to.

Medtem ko ste z obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem rešeni vsaj večine stroškov za pregled pri ortopedu in magnetno resonanco, pa se čakalnim vrstam žal ne boste izognili.

Preostane le plačevanje iz žepa?

Ena od možnosti, da bi lahko bili pri specialistu hitreje, je samoplačništvo, kar pa vas bo ob bolečinah v kolku precej udarilo po žepu. Samo pregled in slikovna diagnostika bosta stala okoli 500 evrov, artroskopija, nekajdnevne bolnišnično bivanje in fizioterapija še nekajkrat toliko.

Težave zaradi dolgih čakalnih vrst in dodatnih stroškov za zdravstvene storitve lahko reši dodatno zdravstveno zavarovanje. Pri nas ima to zavarovanje, s katerim so poskrbeli za finančno in zdravstveno varnost, še preden so potrebovali zdravstvene storitve, sklenjeno skoraj 318.000 zavarovancev.

Eden od njih, podjetnik Stanislav Galun, ki ima dodatno zavarovanje Specialisti+ sklenjeno pri Triglav, zdravstveni zavarovalnici, se je rešil hudih bolečin zaradi kile v samo mesecu dni ter se tako izognil dveletnim čakalnim dobam in samoplačniškim stroškom v višini 1500 evrov. »Po vseh težavah in bolečinah lahko končno spet normalno živim in opravljam vsakdanje obveznosti,« koristnost dodatnega zdravstvenega zavarovanja povzame Galun.

–––––––––––––

* Članek omogoča Zavarovalnica Triglav.