Do koncepta energetika lahko že klecne

Slovenska energetika je v zelo nemirnem obdobju. Energetski koncept bo po napovedih ministrstva za infrastrukturo pripravljen šele konec prihodnjega leta, do takrat pa se vsaj največji energetski steber lahko utopi v težavah. Evropska unija medtem pripravlja okvire energetske unije, temu pa vse države ne sledijo.

»Evropska, s tem pa tudi slovenska elektroenergetika je pred številnimi izzivi. Izvaja se vzpostavitev skupnega elektroenergetskega trga, uvedba novih, skupnih omrežnih kod, skupne platforme za čezmejne prenosne zmogljivosti, izjemno povečevanje deleža proizvedene elektrike iz vetra in sonca,« pravi Aleksander Mervar, direktor Elesa. Slovensko elektroenergetsko omrežje je v evropskem merilu posebno, saj je majhno, poleg tega leži med najcenejšim nemškim in avstrijskim trgom ter najdražjim italijanskim trgom.

Pred težko nalogo

Mervar je prepričan, da snovalci Energetskega koncepta Slovenije (EKS) nimajo lahke naloge. Pričakovanja lokalnih okolij, podpornikov različnih tehnologij, okoljevarstvenikov in drugih so namreč popolnoma različna. Skupna jim je le »odsotnost razmišljanja o tem, kaj je narodno-gospodarsko za Slovenijo najpomembneje«.

Slovenija je od leta 2000 do konca leta 2014 zmanjšala proizvodnjo elektrike iz fosilnih goriv za 28 odstotkov, Nemčija pa jo je povečala za odstotek. V prvih devetih mesecih zelo suhega preteklega leta je Slovenija iz obnovljivih virov, predvsem hidroelektrarn, proizvedla skoraj 42 odstotkov elektrike, Nemčija pa le slabih 31 odstotkov. Po cenah elektrike za gospodinjstva z vsemi davki in prispevki, pa je Slovenija na 14. mestu, Nemčija pa na drugem. Cene elektrike za gospodarstvo so primerjalno še ugodnejše, slovenske na 19. mestu, nemške pa na 12.

Mervar opozarja, da je to posledica podpor elektrarnam na sonce in veter, nemške proizvedejo kar 28 odstotkov evropske elektrike iz vetra in sonca. Za Slovenijo zato ne predlaga tega, za gospodinjstva zelo dragega scenarija. Po njegovem mnenju je treba do leta 2020 zagotoviti stabilnost delovanja Teša in celotnega proizvodnega dela slovenske elektroenergetike, če je treba, tudi z dodatnim prispevkom, saj bo zgolj v skupini Holdinga Slovenske elektrarne odveč približno 800 ljudi. Termoelektrarna toplarna Ljubljana bo v tem času prešla na zemeljski plin. Končati je treba gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi in začeti graditi verige na srednji Savi.

Voda in veter

Podporno shemo za obnovljive vire je treba smotrno prenoviti, prednost naj dobita voda in veter. Dodaten vir za podporo OVE bi lahko bile tudi koncesnine za rabo vodnih virov. Do leta 2020 se bo Slovenija morala odločiti tudi, ali s hidroelektrarnami pregraditi Muro. Mervar pričakuje tudi državno strategijo in novo shemo spodbud za soproizvodnjo elektrike in toplote. Do leta 2030 bi morali imeti pripravljene projekte za Neku 2.

Vseenergetska stavka?

»Za zdaj je še status quo, čakamo odgovor vlade in SDH na vprašanja, ki opisujejo to, kar menimo, da je razlog za stavko energetike. Rok je določen za 4. ali 5. februar, potem bomo imeli razširjeno konferenco vseh organov sindikata in odločali, kako nadaljevati,« na vprašanje, kakšne so razmere v energetiki odgovarja Branko Sevčnikar, predsednik sindikata delavcev energetike.

Pojasnil je, da je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino, ki se ukvarja z reorganizacijo elektrodistribucije, čeprav, pravi Sevčnikar, so pred tem sindikati že predstavili vse možnosti in jih tudi analizirali. Drug velik razlog za morebitno stavko so razmere v Holdingu Slovenske elektrarne, ki »vozi samo še na dol, zato ne vidimo rešitve,« pravi Sevčnikar. Dodaja, da so delovna mesta v energetiki zelo ogrožena. »Vlada in SDH bi morala pokazati vizijo, kaj želita. Povesta naj, ali se jima zdijo sedanje razmere v redu. Morata pa upoštevati, da bo izguba delovnih mest povzročila tudi veliko slabšo stabilnost elektroenergetskega sistema,« pravi Sevčnikar.

Na energetiko bo vplivalo tudi zapiranje nemških nukleark. »Razmislek o distribucijah lahko traja več časa, če zapreš proizvodnjo oziroma vanjo ne vlagaš, poti nazaj ni,« opozarja Sevčnikar.

Vladne stranpoti

Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljane, je prepričan, da Slovenija do konca mandata te vlade energetskega koncepta ne bo dobila, saj je preveč interesov in motenj. Poleg tega bi morala vlada imeti več volje, da bi koncept sploh končala. »Ujeti smo, ne gre skupaj,« meni Ribič.

Medtem ministrstvo za infrastrukturo spet razmišlja o združevanju elektrodistribucij. »Podrli bomo sistem, ki dobro dela. Imamo dobre rezultate,« še opozarja Ribič, ki, kot pravi, ni videl nobene resne študije ali analize, ki bi podpirala razmišljanje ministrstva.

»Točno tako,« odgovarja generalni direktor HSE Blaž Košorok na vprašanje, ali bo v HSE res preveč več sto ljudi, vlada se tega ne zaveda prav dobro. »Nekatere stvari smo zato morali vzeti v svoje roke, nujno se je treba začeti prilagajati razmeram na trgu,« pravi Košorok. HSE je sicer na začetku pogajanj z bankami, da bi premostitvena posojila, povezana predvsem s projektom Teš 6, zamenjali s 300 milijoni evrov dolgoročnejših posojil.

Ekonomske analize položaja skupine HSE zahtevajo racionalizacijo. »Za en blok v Tešu ne potrebujemo toliko ljudi kot za delujoče tri bloke, za manjše dobave premoga tudi ne potrebujemo toliko rudarjev. Konkurenca ima tudi poenotene sisteme in takojšnje informacije. Brez združevanja podpornih procesov ne bo šlo,« pravi Košorok in dodaja, da bi se lastnik HSE tega moral bolj zavedati. Podobno kot tega, da je energetika strateško pomembna lastnina, ni pa več vreča denarja.

Nemško zapiranje nukleark pa, kot pravi Košorok, po napovedih ne bo prineslo zvišanja cen elektrike. »Mogoče malo, po letu 2020,« dodaja Košorok.