Finančni ministri Evropske unije upajo, da bodo z neuradnim lansiranjem digitalnega evra, morda že spomladi, 'prehiteli' preostali svet.
 
Namen 'novega evra' je deloma preprečiti projekt Diem, digitalni kovanec podprt z dolarjem v razmerju 1:1. Diem, kar v latinščini pomeni »dan«, podpira velikan družbenih omrežij Facebook, ki je tudi ustanovitelj, in 26 drugih podjetij. Politični predstavniki EU so pozvali k hitrim ukrepom tudi zato, da bi dohiteli Kitajsko in mnoge druge centralnime banke, ki prav tako razmišljajo o virtualnih različicah svojega denarja.
 
Digitalni evro je zapleten projekt, ki bi olajšal plačila, lahko pa bi zamajal tudi temelje finančnega sistema. Prevzel naj bi tudi globalni vpliv ameriškega dolarja v sektorju, so prepričani v ECB. Slednja digitalni evro vidi kot dodatek k fizični gotovini in ne nadomestek za fizično gotovino. No, vsaj za zdaj ne. Njegov namen je stopiti v korak s časom in digitalizacijo ter ujeti hitre spremembe na področju plačil - trend, ki je nastal s pojavom kripto-sredstev.
 

»Upravljanje finančnega sistema ni za zasebnike«

 
Facebook je bil leta 2017 eden prvih 'izven okvirjev', ki se je resno podal v svet kriptovalut in lani napovedal projekt z lastno digitalno valuto (sprva imenovano Libra, od takrat pa preimenovano v Diem).
 
Nekatere centralne banke, predvsem Švedska in Kitajska, zdaj intenzivno delajo na digitalnih različicah lastnih valut. Pospešeno se je vključila tudi ECB.
 
»Takšen projekt bi odgovoril na ključna oblikovalska in tehnična vprašanja in ECB zagotovil potrebna orodja, da bo pripravljena izdati digitalni evro, če bo sprejeta takšna odločitev,« v skupni izjavi omenjata Evropska komisija in ECB.
 
Tiskovni predstavnik Komisije je sicer dejal, da je treba še vedno obravnavati vrsto »političnih, pravnih in tehničnih vprašanj«.
 

Javnost pripravljena

 
Spomnimo, da je ECB novembra 2020 začela javno posvetovanje o uvedbi digitalnega evra kot digitalne valute centralne banke. To naj bi bila priložnost, da ljudje izrazijo svoje prioritete, želje in pomisleke glede izdaje virtualnega denarja v obliki bančne digitalne valute, ki bi služila kot uradno plačilno sredstvo v evroobmočju.
 
Javno posvetovanje se je zaključilo 12. januarja 2021 in je sprožilo še posebej impresiven odziv.
 
Fabio Panetta, italijanski ekonomist in član izvršilnega odbora ECB, je nedavno o tej zadevi pisal poslanki EP Irene Tinagli, predsednici Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) v Evropskem parlamentu.
 
Panetta pravi, da odziv odraža naraščajoče zanimanje za vprašanje, ki je bilo do nedavnega na obrobju.
 
»Z veseljem sporočam, da je 8221 državljanov, podjetij in industrijskih združenj odgovorilo na spletni vprašalnik, kar je rekord za javna posvetovanja ECB,« je zapisal in dodal: »Veliko odzivov na našo raziskavo kaže, da so evropski državljani, podjetja in akademiki močno zainteresirani za oblikovanje vizije digitalnega evra. Mnenja vseh zainteresiranih strani so za nas izrednega pomena, saj ocenjujemo potrebo, izvedljivost ter tveganja in koristi digitalnega evra«.
 
Italijan poudarja, da bi digitalni evro 'združil učinkovitost' digitalnega plačilnega instrumenta z 'varnostjo' denarja centralne banke.
 
»Zaščita zasebnosti bi bila ključna prednostna naloga, tako da lahko digitalni evro pomaga ohranjati zaupanje v plačila v digitalni dobi«, je še zapisal.
 
Začetna analiza surovih podatkov kaže, da je zasebnost plačil najvišje med zahtevanimi lastnostmi potencialnega digitalnega evra (41 % odgovorov), čemur sledijo varnost (17 %) in vseevropski doseg (10 %).
 
ECB bo, kot je dejal uradnik, še naprej analizirala odzive in objavila 'celovito' analizo do posvetovanja spomladi, ko naj bi ECB sprejela dokončno odločitev.


 

Kakšne so prednosti digitalnega evra?

 
Ena od potencialnih prednosti je denimo, da bi varčevalci lahko imeli več koristi od posedovanja digitalnih evrov kot od polaganja gotovine na bančne račune, ki prinesejo bore malo donosa. Digitalni evro bi lahko poleg tega olajšal plačevanje po Evropi in vsem državljanom evroobmočja ponudil možnost, da imajo depozitni račun v »varnih rokah« ECB.
 
Vendar je treba rešiti še nekaj odprtih vprašanj, vključno s tehnologijo, ki bi poganjala digitalni evro. Druga zagata je raven zasebnosti, ki je ena največjih skrbi v okviru javnega posvetovanja z ECB.
 
V nedavno objavljenem poročilu evrosistema o digitalnem evru je pisalo, da bi »digitalni evro lahko podpiral digitalizacijo gospodarstva EU in njeno strateško avtonomijo«, zlasti ko gre za korespondenčno bančništvo za mednarodno poslovanje. Poročilo opisuje tudi dva pristopa k delovanju digitalnega evra: enega, ki od posrednikov zahteva obdelavo plačila, in drugega, ki tega ne zahteva.
 
»Če oblikujemo digitalni evro, pri katerem centralna banka ali posrednik ne potrebuje sodelovanja pri obdelavi vsakega posameznega plačila, to pomeni, da bi bila uporaba digitalnega evra bližja gotovinskim plačilom, vendar v digitalnem obrazcu – digitalni evro bi lahko uporabljali tudi, če niste povezani z internetom, vaša zasebnost in osebni podatki pa bi bili bolje zaščiteni,« je zapisala ECB.
 
Kot pravijo na dotični centralni banki, je drugi pristop oblikovanje digitalnega evra s posredniki, ki beležijo transakcije. To bi delovalo prek spleta in omogočilo širši potencial za zagotavljanje dodatnih storitev državljanom in podjetjem, kar bi po njihovem mnenju ustvarilo možnosti za inovacije in možne sinergije z obstoječimi storitvami.
 

Odziv v Evropskem parlamentu

 
Poslanka Evropskega parlamenta ter podpredsednica vplivnega odbora ECON Stéphanie Yon-Courtin je po javnem posvetovanju med prvimi spregovorila o digitalnem evru in dejala: »Kot za vsak projekt, povezan z digitalizacijo našega gospodarstva, bi morali digitalni evro graditi z mislijo na inovacije, varstvo potrošnikov in finančno stabilnost.«
 
Predsednica ECB Christine Lagarde pa je dejala: »Še vedno smo v fazi pregleda in obravnave, vendar smo pravkar zaključili javno posvetovanje in dobili podporo javnosti.«
 
Francoski uradnik je dodal: »Prejeli smo kopico informacij, ki jih trenutno obdelujemo. Šele spomladi, verjetno aprila, bomo določili, ali bomo nadaljevali delo, ki ga bo treba opraviti. Moja slutnja, toda to je odločitev, ki bo sprejeta kolektivno, je, da bi lahko šli v to smer [lansiranje digitalnega evra]«.
 
Lagarde je sicer opozorila, da vsaj petletni časovni načrt vidi kot »izvedljiv časovni načrt« za digitalni evro.

Nadaljnji komentar je podal izvršni podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis, ki je dejal: »Mislim, da potrebujemo digitalni evro. Lahko potrdim, da ta razprava poteka in v tej smeri tudi napreduje ... ECB in Evropska komisija bosta skupaj pregledali široko paleto političnih, pravnih in tehničnih vprašanj.« 
 
Tudi Leo Van Hove, profesor monetarne ekonomije na poslovni šoli Solvay na Univerzi Vrije v Bruslju (VUB), je eden izmed tistih, ki je pozdravil digitalni evro. Dejal je, da je glavna privlačnost digitalnega evra, ko oziroma če se zgodi, v njegovi varni naravi.
 
Lagarde je močno poudarila, da je osrednja vloga ECB zagotoviti zaupanje v denar ter da za razliko od komercialnih bank, centralna banka ne more propasti, saj lahko ustvari denar iz nič.
 
Nemški evropski poslanec Markus Ferber, ki je koordinator EPP v odboru za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta, je zaključil s poudarkom: »Raje imam digitalno valuto Lagarde-Evro kot Zuckerberg-Libra. Na občutljivih področjih, kot so plačila, moramo obdržati centralne banke in ne zasebnih konzorcijev, kot je to v primeru Facebookove Libre oziroma Diema.«
 
Čeprav smo vsi navajeni digitalne valute – poraba in prejemanje denarja, ki fizično ni v naših rokah – kriptovalute ali decentralizirane valute, ki kriptografijo uporabljajo za varnost transakcij, za večino še vedno ostajajo neznanka, zato upajmo, da bo z digitalnim evrom uvedena tudi »denarna Hipokratova prisega« in bo ta služil nam, ne mi njemu.