Dežela mobilnega plačevanja št. 1

Ko kdo omeni Somalijo, si mnogi v misli prikličejo pirate, ki z gumenjakov prežijo na tovorne ladje, kot je bila tista pod poveljstvom kapitana Phillipsa, ki ga je na filmu upodobil Tom Hanks, ali pa podobe sušne pokrajine in podhranjenih otrok z udrtimi lici in napihnjenim trebuhom. Slednji naj bi sodeč po posnetku, ki je postal viralen na družabnih omrežjih, ob pomoči letalskega prevoznika Turkish Airlines že v ponedeljek, 27. marca, prejeli 60 ton hrane iz Francije.

Zgornji opis je pogled množic na revno afriško državo. Precej manj jih bo znalo povedati, katero je njeno glavno mesto – Mogadiš, ali na primer razodeti dejstvo, da je Somalija med vodilnimi državami na svetu po deležu odraslih, ki pri vsakodnevnih opravilih uporabljajo skoraj izključno mobilno plačevanje.

Gospodarski revež postaja mobilna »velesila«

Podatek je na prvi pogled šokanten. Somalija je po statistiki Združenih narodov na repu držav po bruto domačem proizvodu na prebivalca, leta 2015 naj bi ta znašal zgolj 124 dolarjev. Za primerjavo, v Sloveniji je bil 20.600 dolarjev, kar 166-krat več. Na letošnji lestvici Svetovne banke o pogojih poslovanja Doing business 2017 se prav tako uvršča na zadnje, 190. mesto.

Somalija torej ni država, kjer bi pričakovali cvetoč trg mobilnih storitev. Vendar to drži, razlogi pa so precej zanimivi. Vse od začetka prve državljanske vojne, torej leta 1991, ima Somalija zelo neurejeno ali celo neobstoječo denarno politiko. Za večino transakcij so v preteklosti zato uporabljali kar dolarje. Do teh se Somalci dokopljejo predvsem s prodajo živine in remitendami, denarjem, ki ga v domovino pošiljajo izseljenci – tega je 1,4 milijarde dolarjev na leto ali za okoli četrtino BDP. Razumljivo, saj somalski šilingi niso prav dobro ohranjali svoje vrednosti, prej nasprotno. Še več, njihovo tiskanje ni bilo zaupano centralni banki, temveč združbam, ki jih v razvitem svetu brez zadržkov imenujemo kriminalne, vojaškim poveljnikom, poslovnežem in regijami s težnjami po odcepitvi.

Čeprav je Somalija država z najnižjim BDP na prebivalca, premore cvetoč trg mobilnih storitev.

Po oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je trenutno ponarejenih kar 98 odstotkov bankovcev v obtoku, iz katerega so bile pobrane vse denominacije razen 1000 šilingov, ki je vreden približno za evrski »bakrenček« petih centov. Somalci uradno že od leta 1991 niso natisnili niti enega bankovca, a to naj bi se ob pomoči IMF zgodilo letos.

Centralna banka Somalije v devetdesetih in prvih letih novega stoletja večinoma ni delovala. Svoja vrata je vnovič odprla šele leta 2009, vendar si v dobrih sedmih letih še ni povrnila avtoritete. Danes so šilingi šele tretji najbolj množičen način plačevanja za dobrine in storitve. Nenehni spopadi za oblast niso ohromili zgolj regulatornega aparata na denarnem trgu, temveč tudi na drugih področjih. Šibka regulacija je privedla do poplave ponudnikov mobilne telefonije. Srdita konkurenca med temi pa prinaša najnižje cene mobilnih storitev med vsemi afriškimi državami, ugotavlja študija, opravljena za Združene narode.

Brezvladje je spodbudilo Somalce k iskanju novih rešitev. Razvili so sistem za izmenjavo denarja hawala in postali pionirji v mobilnem plačevanju

Brezvladje je spodbudilo Somalce k iskanju novih rešitev, po pisanju časnika Financial Times so razvili sistem za izmenjavo denarja hawala, ki deluje na častno besedo, postali pa so tudi pionirji v mobilnem plačevanju. Danes ga po podatkih Svetovne banke redno uporablja že več kot 37 odstotkov prebivalcev, medtem ko jih ima bančni račun zgolj osem odstotkov.

Mobilno plačevanje se v Somaliji uporablja za vse vrste transakcij, od plačevanja računov, nakupov dobrin, letalskih vozovnic ali samo opravljanje nakazil. Njegov razmah ima izvor v vojni in nepraktičnosti papirnega denarja v eni denominaciji, somalski begunci so se namreč namesto tveganega otovarjanja s svežnji šilingov zatekli k ponudbi mobilnih operaterjev. Največji med njimi, Hormuud, ima že več kot 2,5 milijona uporabnikov, večina je naročena na sistem elektronskih plačil.

Pixabay

Somalci v trendu

Somalska vlada se namerava bojevati proti močnim mobilnim operaterjem s tiskanjem svoje valute. Toda težko je verjeti, da ji bo uspelo, saj so trendi v svetu jasni. Tako razvijajoča se kot najrazvitejša gospodarstva, ki se lahko pohvalijo s precej bolj napredno pokritostjo mobilnega omrežja, težijo k svetu zmanjšanih vlog papirnega in celo plastičnega denarja. Priča smo vzponu digitalnih valut in aplikacij za plačevanje z mobilnim telefonom, kjer bitko na trgu počasi izgubljajo banke, dobivajo pa jo lastniki družabnih omrežij in proizvajalci plačilnih storitev v aplikacijah za pošiljanje sporočil. Spletni velikan Alibaba je s sistemom alipay mobiliziral Kitajce, med katerimi je kar 71 odstotkov takšnih, ki so za plačevanje že uporabili mobilni telefon. Analitska družba IDC denimo ugotavlja, da bo svetovni trg mobilnih plačil že letos presegel vrednost tisoč milijard dolarjev. Somalci so že del tega trga in malo verjetno je, da se bodo pripravljeni odreči udobju, ki ga omogoča pametni telefon v dlani. 

TRETJE OKO: Ante Milevoj, direktor centra za mednarodno poslovanje pri GZS

Komajda na slovenskem radarju

»Povsod po svetu so priložnosti, tudi v Afriki in Somaliji. Vsakdo pa mora pri tem narediti analizo prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj ter sprejeti odločitev,« pravi Milevoj. Vsaj eno od slovenskih podjetij je prišlo do zaključka, da je Somalija lahko dobra poslovna priložnost. Od leta 2010, ko je statistični urad po nekaj sušnih letih zaznal 5000 evrov slovenskega izvoza v Somalijo, je tjakaj leta 2015 potovalo že za 98.000 evrov blaga, lani pa je bila vrednost tega skoraj štirikrat višja (376.000 evrov). »Glede na različnost izdelčnih skupin – les, mleko in smetana, deli za radiotelefonijo, elektronska integrirana vezja, radarji, ponošena oblačila – in njihovo relativno nizko vrednost je precej gotovo, da gre za več različnih trgovskih podjetij, ki najverjetneje tržijo tuje izdelke na somalijskem trgu,« je prepričan sogovornik. Afriški trgi pomenijo za Slovenijo sicer manj kot odstotek zunanje trgovine, če odštejemo alžirskega, polovico tega. »Pogojno rečeno, v odvisnosti od posameznega trga imajo največji potencial sektorji široke potrošnje, kovinske in električne industrije, informatike ter inženiringa,« sklene Milevoj.