Deutsche Bank, kazen, samomori ...

Čeprav nad Deutsche Bank te dni visi črn oblak v obliki 14-milijardne kazni, ki jo od nemških bankirjev zahtevajo Američani zaradi sumljivih poslov pred veliko finančno in gospodarsko krizo, si je delnica banke po hudem padcu vrednosti nekoliko opomogla. Predvsem po tem, ko so se pri znanem Manager Magazinu in drugih medijih razpisali o tem, da se za vstop v banko, če bo zaradi ameriške globe potrebovala dokapitalizacijo, zanimajo investitorji iz Kitajske, Katarja in Abu Dabija. Zanimiv podatek v poročanju Manager Magazina je na primer ta, da naj bi katarskim in abudabijskim investitorjem pri morebitnem poslu z Deutsche Bank svetoval razvpiti Michele Faissola. Ta je bil v Italiji pred kratkim večkrat omenjen kot odgovoren za tržne manipulacije v poslih, ki jih je imela Deutsche Bank s problematično italijansko banko Monte Paschi. S spornimi posli Deutsche Bank je domnevno povezanih tudi nekaj samomorov znanih bankirjev, Faissola pa je v spornem obdobju bedel nad naložbami Deutsche Bank.

»Plačali bomo manj«

O tej možnosti se govori že nekaj časa, čeprav je konkretnih informacij o morebitnem poslu še naprej malo. Drugi faktor, ki pozitivno vpliva na vrednost delnice Deutsche Bank, pa je, da so bankirji menda vse bolj prepričani, da bo globa, ki jo bodo plačali na koncu, precej nižja od zloglasnih 14 milijonov dolarjev, s tem pa bi se – kot menijo nekateri analitiki – izognili dokapitalizaciji in svoje težave rešili kar sami. S pričakovanji, da bo končni znesek ameriške globe nižji, se strinja tudi analitik pri Finančnih trgih Luka Gubo. Kot razlaga, si je banka globo – kot tudi številne druge velike finančne ustanove – prislužila, ker »investitorjem niso bila dovolj podrobno razkrita tveganja pri vlaganjih v produkte, ki jih je banka ponujala«. Kazni ameriških regulatorjev so doslej zadele že večino velikih: JP Morgan Chase, Citigroup, UBS, Morgan Stanley, Barclays in Credit Suisse. Pri tem pa kazen – tako Gubo – sama po sebi niti ne bi bila težava: »Seveda, če ima banka dovolj prostih sredstev in dovolj visoko kapitalsko ustreznost. Ampak Deutsche Bank ima izmed vseh večjih igralcev na svetu trenutno eno najnižjih kapitalskih ustreznosti.«

Nemški bankirji so za plačilo morebitne kazni pripravili le dobrih pet milijard dolarjev – z višjimi zneski bi že imeli težave. Prav zato je višina kazni razburila tudi nemško javnost, ki ostro nasprotuje državni dokapitalizaciji banke. Ta bi bila tudi v nasprotju s politiko, ki jo je Nemčija zastopala, ko je po evroobmočju lomastila kriza, države pa so se – da bi rešile svoje banke – obračale po evropsko pomoč. Bankirji v Deutsche Bank sicer ljudem zagotavljajo, da težave odpravljajo sami. A tudi če jim bo uspelo rešiti zaplete z globo, se banki napovedujejo spremembe. Čakata jo prestrukturiranje, ki naj bi odneslo do 35.000 delovnih mest, predvsem pa sprememba poslovnega modela, ki je razjezil tudi nemške politike. Gubo še meni, da razmere v Deutsche Bank ne bodo imele večjega učinka na širši bančni sektor, saj pričakuje, da se bodo rešile – »če se v ozadju ne skriva še kaj, kar doslej iz bilanc še ni razvidno«.

Čeprav so primeri uradno nepovezani, so kot celota vzbudili zanimanje številnih svetovnih medijev, nazadnje so se o njih, tudi v povezavi z zadnjimi težavami Deutsche Bank, razpisali v NY Postu. Kot navajajo, je leta 2013, ko je bil lov za pohlepnimi bankirji, ki so zakuhali svetovno krizo, na vrhuncu, samomor storilo približno 40 višjih bankirjev, a v povezavi z Deutsche Bank še posebej izstopajo trije primeri. Marca 2013 si je življenje domnevno vzel David Rossi, 51-letni direktor komunikacij pri italijanski banki Monte dei Paschi di Siena, najstarejši banki na svetu. Banka, ki je pravkar spet na robu obstoja, je takrat potrebovala dokapitalizacijo, oblasti so brskale po njenem poslovanju. In prav takrat je bil Rossi najden mrtev pod oknom svoje pisarne v tretjem nadstropju zgodovinske stavbe iz štirinajstega stoletja. Menda je storil samomor, a o tem ne dvomijo le ljubitelji teorij zarote, ki so na posnetku nadzornih kamer opazili, da je živel še dobrih 20 minut po padcu skozi okno, medtem pa naj bi se na koncu ulice pojavila »sumljiva dvojica in preverila, ali bo res umrl«. Tudi mrliški oglednik je menda dejal, da bi lahko bile nekatere rane posledica boja pred padcem, soprogo pa je zmotilo, da jo je v poslovilnem pismu naslovil s Toni, čeprav jo je vedno dosledno klical Antonella. Kaj ima z vsem skupaj Deutsche Bank? Izkazalo se je, da je bil Rossi zaupnik nekdanjega šefa banke Josepha Mussarija, ki je bil gonilna sila v prevzemu Bance Antonveneta – tega je Monte Paschi opravila leta 2008, posel, o katerem so mnogi menili, da je bil sklenjen na škodo Monte Paschi, ki da ga je preplačala, pa je financirala Deutsche Bank.

Drugi odmevni samomor

Še istega leta so nato regulatorji na obeh straneh Atlantika sprožili preiskavo o določanju višine obrestne mere libor. Ta je določal tudi obrestno mero v omenjenem poslu, manipulacije pa so Deutsche Bank prinesle 12-milijardno globo. Obe banki in ta posel pa naj bi povezovali tudi posli s sumljivimi derivati, ki so na koncu v Monte Paschi izvrtali globoko finančno luknjo. Vprašanje, kaj je vedel Rossi in ali so ga zaradi tega utišali, je zato seveda ostalo. Oktobra 2014 so italijanske oblasti tri vplivne bankirje Monte Paschi obsodile zaradi oviranja dela regulatorjev in zavajanja preiskovalcev, januarja letos pa so v postopke vpletle še tri bankirje Deutsche Bank, med njimi tudi že omenjenega Faissola, med drugim zaradi ponarejanja računov, tržnih manipulacij in oviranja postopkov. Bankir je obtožbe ostro zanikal.

Leta 2014 je samomor storil tudi odvetnik Deutsche Bank, Calogero Guambino, star je bil 41 let.

Drugi odmevni samomor, povezan z Deutsche Bank, se je zgodil januarja 2014, ko so v Londonu na pasjem povodcu našli obešenega 58-letnega visokega bankirja pri Deutsche Bank, Williama Broeksmita. Ta je v poslovilnem sporočilu zapisal, da »mu je žal«. Ni pa pojasnil, zakaj mu je žal. Med prvimi na prizorišču naj bi bil Faissola, Val Broeksmit pa trdi, da so ga bolj kot tragedija sama zanimali finančni dokumenti in računalnik njegovega očima, navaja NY Post. Dejal je, da se še vedno sprašuje, kaj je iskal, Faissola pa je zavrnil prošnjo medija za komentar. Broeksmitov terapevt je oblastem povedal, da je bil bankir zelo zaskrbljen zaradi preiskave. Dvomov, da je storil samomor, v tem primeru sicer ni bilo, a se mnogi še vedno sprašujejo, ali ni bil to samomor pod prisilo oziroma zaradi izsiljevanja. Njegova družina pravi, da je bil William Broeksmit človek, ki se »ni le prikazal na sestankih«, ampak je želel biti seznanjen s podrobnostmi, zato bi lahko bila njegova smrt povezana z napredovanjem. Kaj je na novem mestu odkril, da ga je tako prestrašilo, da si je vzel življenje, pa za družino ostaja uganka, so dejali. Menda je opozarjal na velike izgube, povezane z določenimi posojili in produkti, in opozarjal, da bodo to prej ali slej odkrili tudi regulatorji.

Prav tako leta 2014 je samomor storil odvetnik Deutsche Bank, Calogero Guambino, star je bil 41 let. Banko je branil pred obtožbami v »škandalu libor«. Poslovilnega pisma ni bilo, njegova družina o tragediji javno ne govori. Številni pa menijo, da je smrt izbral, ker je »preprosto vedel preveč«.

Deutsche Bank je obdobje največjih škandalov preživela precej mirno. Ker nemške banke niso bile med tistimi, ki bi se usodno lomile pod bremenom krize, je bilo brskanja po njihovih poslih in javnega pranja perila le malo – večinoma le, ko so bile izrečene globe. A mnogi menijo, da banka skriva veliko skrivnosti. Mnoge so odnesli s seboj bankirji, ki so domnevno storili samomor, marsikatero pa naj bi odkrile preiskave, če bi se začele. Tudi tu se zato menda skriva odgovor na vprašanje, zakaj se bankirjem Deutsche Bank tako mudi urediti lastno hišo – brez večjih zunanjih posegov.