Denarnica: Oktobrski efekt?

Statistično je oktober najbolj nihajen (volatilen) mesec, vzrok za to pripisujemo predvsem volitvam v ZDA, ki sledijo novembra. Tudi letošnji oktober je potrdil svoj sloves najbolj nihajnega meseca in marsikateri naložbeni razred in delniški indeks je zabredel v rdeče številke. Negativni trend se nadaljuje novembra. Vzroke lahko iščemo na več področjih, in sicer geopolitično in monetarno.

Geopolitično napovedane trgovinske vojne, ki jih je začel ameriški predsednik Trump z uvedbo carin in tarif, naj bi zmanjšale trgovinski primanjkljaj ZDA. A primanjkljaj ZDA s Kitajsko je v zadnjih 12 mesecih (julij 2017–julij 2018) porasel na novo rekordno raven 393 milijard dolarjev. ZDA ima zdaj v veljavi carine in tarife za uvoz proizvodov iz Kitajske v višini 250 milijard dolarjev. Trump in kitajski predsednik Xi Jinping se bosta konec novembra srečala na vrhu G20 v Argentini, kjer bosta nadaljevala pogovore o novem trgovinskem sporazumu in s tem poskušala najti novo trgovinsko ravnotežje, ki bi umirilo kapitalske trge.

Jure Eržen

Na monetarnem področju ameriška centralna banka zvišuje obrestne mere, kar se začenja odražati tudi v sunkovitejših premikih zahtevanih donosnosti ameriških državnih obveznic.

Tako je donos desetletne ameriške državne obveznice porasel na 3,25 odstotka, kar je najvišje po letu 2011. Ameriška centralna banka bo decembra letos opravila še en dvig obrestne mere in napoveduje postopno nadaljnje višanje leta 2019.
 

Jure Eržen

V začetku meseca so bile v ZDA vmesne volitve v kongres in senat ter so nekako lakmusov papir zadovoljstva prebivalstva s predsednikom in njegovo politiko. Večino v kongresu so dobili demokrati, kar bo otežilo vladanje predsednika Trumpa, saj bodo ti blokirali predsednikove ideje ter verjetno uvedli številne kongresne preiskave predsednika in njegovega kabineta. Medtem ko bi investicije v infrastrukturo, ki jih Trump načrtuje, demokrati v kongresu celo potrdili. Senat za zdaj ostaja v prevladi republikanske stranke in s tem ohranja svoj vpliv na sodno vejo oblasti in imenovanje zveznih sodnikov.
 

Tudi letošnji oktober je potrdil svoj sloves najbolj nihajnega meseca in marsikateri naložbeni razred in delniški indeks je zabredel v rdeče številke.

Na stari celini ostaja v soju luči Italija, ki bije bitko z evropsko komisijo glede italijanskega proračuna in njenega primanjkljaja za leto 2019 v višini 2,4 odstotka. Proračun je prvi v zgodovini komisije, ki ga je zavrnila, kot vzrok zavrnitve komisija navaja neustreznost primanjkljaja z evropskimi predpisi. Evropska komisija je grozila Italiji s sankcijami, če ne bo popravila oziroma uskladila svojega proračuna in to sporočila komisiji do 13. novembra. Javni dolg bo zaradi predvidenega visokega proračunskega primanjkljaja ostal na visokih ravneh, 130 odstotkov BDP. Italija bo tako bolj ranljiva na zunanje in domače pretrese, predvsem glede gospodarske rasti doma in v svetu. Posledično je bonitetna agencija Moody's znižala bonitetno oceno Italije z Baa2 na Baa3 s stabilnimi obeti. Bonitetna agencija Standard & Poor's je ohranila bonitetno oceno BBB z negativnimi napovedmi.

Jure Eržen

Na slovenskem kapitalskem trgu bomo ponovno imeli možnost trgovanja z bančno delnico, in sicer NLB. Država je v prvi javni prodaji prodala 59,1 odstotka banke po ceni 51,50 evra za delnico. Tako ostaja slabih 17 odstotkov banke, ki mora biti prodana, medtem ko 25 odstotkov in ena delnica ostajajo v lasti države.

Oktobrski efekt je poskrbel za zdravo korekcijo na finančnih trgih, ki je vrednotenja podjetij postavilo na zanimive ravni za taktično (kratkoročno) pozicioniranje portfeljev v bolj tvegane naložbene razrede.