Denar je kot čevelj – če je premajhen, nas žuli, če je prevelik, pa se obenj hitro spotaknemo

Večina si ob začetku leta naloži preveč zaobljub. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo podlegli skupnemu bremenu zaobljub, ki jih zaradi prevelikega števila ne morejo uresničiti. Neuspešni poskusi zahtevajo svoj davek in povzročijo učinek domin, saj nas goreča želja po uresničevanju zaobljub lahko hitro zapusti. V katero skupino spadate vi?

Po statistiki več kot polovica zaobljub propade v prvi tretjini leta, večina že na začetku novega leta. Naj bo letos drugače, postavite si realne, uresničljive cilje. In najpomembnejše – imejte jih le toliko, kolikor ste jih sposobni uresničiti. Verjemite, bolje si je dati tri zaobljube in jih izpolniti v celoti, kot pa realizirati več deset želja samo napol.

Na borzi najprej optimizirajte razmerje med tveganjem in varnostjo, pa bo donos prišel sam od sebe.

Vsak investitor, ki posluje na borzi dlje časa, ve, da na borzah ni enostavnih nasvetov, so le bolj ali manj verjetne napovedi. Magičnih formul torej ni, vam pa v nadaljevanju podajamo štiri na videz preproste »zaobljube«, ki so se glede na preteklost številnih vlagateljev izkazale za ključne pri doseganju želenih finančnih ciljev. Če pri borznem investiranju morda nimate pravih idej, prilagamo nekaj namigov, da bo leto 2017 na borzi minilo s čim manj pretresi. Borza je pač zapletena reč, zato je dobro, da se osredotočite na vse, kar lahko spremenite, in ne na tisto, česar ne morete, kot so nepričakovane izgube, zamujene priložnosti itd.

Prvič, uravnotežite tveganje in donos.

Morda se sliši klišejsko, toda sodeč po borzni zgodovini iskanje uravnoteženosti vedno prinese pozitivne rezultate, zato je investiranje v finančne naložbe, ki že upoštevajo to pravilo, vsekakor pametna poteza. Podatki investicijske raziskave podjetja Morningsta na primer več kot očitno pričajo v prid tega osnovnega dejstva. V obdobju 2002–2012 so uravnotežene naložbe, ki imajo del sredstev usmerjen v bolj tvegane, del pa v varne naložbe, pridobile povprečno 6,4 odstotka na leto. To je le malo manj od 7,1-odstotnega povprečnega letnega dobička indeksa Standard & Poor 500, ki ga je ta dosegel v istem obdobju. Ko so stvar pogledali z drugega zornega kota in spremljali izgube v času krize oziroma padcev (torej prvo in drugo leto po izbruhu krize), pa so nastala velika odstopanja – proučevane uravnotežene naložbe so izgubile v povprečju 31,74 odstotka premoženja, medtem ko je omenjeni indeks izgubil povprečno skoraj 50 odstotkov. Poanta je torej preprosta: na borzi najprej optimizirajte razmerje med tveganjem in varnostjo, pa bo donos prišel sam od sebe.

Drugič, ne napajajte finančne industrije.

Predstavljajte si, da opravite pet borznih transakcij na leto (pet nakupov in pet prodaj vrednostnega papirja). Razlika je, če morate zanje plačati več sto evrov borznih provizij, kolikor bi v povprečju odšteli za nakup in prodajo tujih delnic pri borzni hiši v Sloveniji, ali pa le nekaj deset evrov, kolikor bi odšteli pri reguliranih diskontnih brokerjih v ZDA, kajne? Tukaj torej še kako velja pravilo kamen na kamen palača, zato si vedno vzemite čas in izberite ponudnike z nizkimi provizijami oziroma stroški. To pa naj ne velja le na borznem področju, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih.

Tretjič, bodite potrpežljivi in ne skakajte iz naložbe v naložbo.

Jože Suhadolnik

V skladu Health Sciences Fund, ki ga upravlja družba Prudential Jennison, je 2,5 milijarde dolarjev. V zadnjih desetih letih je imel sklad 14,57-odstotne letne donose, kar ga uvršča med pet najdonosnejših vzajemnih skladov na svetu. Investitorji so bili v primeru tega sklada precej bolj aktivni pri vplačevanju in izplačevanju, kar se je močno odrazilo tudi na ustvarjenih donosih. Kljub visoki rasti so bili donosi povprečnega investitorja v skladu samo 8,5-odstotni, skoraj za polovico slabši torej.

Če bi v omenjeni sklad pred desetimi leti investirali 10 tisoč dolarjev, bi imeli danes malce več kot 40 tisoč dolarjev. Vlagatelji pa so zaradi različne dinamike vplačil in izplačil v povprečju iz teh desetih tisočakov ustvarili le 22.600 dolarjev. Razlika je kar 17.400 dolarjev. Investitorji bi zaslužili skoraj dvakrat več, če ne bi svojih sredstev selili iz naložbe v naložbo, ko je imel sklad vmesne negativne donose, in vplačevali takrat, ko je močno narasel.

Nauk zgodbe je preprost, vendar se ga je težko držati: ne investirajte s čustvi, ampak z razumom. Ko so vsi prestrašeni in trgi padajo, kupujte, in ko so vsi evforični in so trgi že močno precenjeni, prodajajte. Številke na koncu povedo več kot tisoč besed, mar ne?

Četrtič, razpršite svoja sredstva … pravilno!

Finančni svetovalci pogosto svetujejo, da vlagajte dolgoročno in pri tem razpršite svoja sredstva v različno naložbeno tvegane sklade. Toda le malokateri posebej poudari, da je pri razpršitvi naložb treba upoštevati vse tri borzne cikle – rast, padec in stagniranje. Razpršitev mora torej ustrezati posameznikovemu dolgoročnemu načrtu in biti po možnosti usmerjena v naložbe, ki so med sabo negativno korelirane (ko ena pada, druga raste). To ne pomeni, da imate na primer polovico v delnicah slovenskih bank, drugo polovico pa v obveznicah slovenskih bank, kjer je možnost kolapsa vašega portfelja v primeru bankrota slovenskega bančnega sistema enormna. Sredstva raje razpršite v naložbe, ki so po tveganju in inverznosti različni.

In česa ne početi v letu 2017?

Kratek, jedrnat in precej enostaven odgovor bi bil: napak, ki ste jih zagrešili v letu 2016 in vseh drugih preteklih letih. Napake so sicer del vsakdanjega življenja, saj jih delamo tako rekoč povsod, še posebej na področju osebnih financ. Zato je pomembno, da jih ne ponavljamo in se iz njih kaj naučimo.

Leto 2016 je bilo sicer uspešno in vsaj večina Slovencev je bila z njim zadovoljna. Vsaj tako pravijo zadnje ankete, ki napovedujejo, da nas večina pričakuje še uspešnejše leto 2017. Ali bo res tako, pa bo med drugim odvisno tudi od našega uresničevanja danih zaobljub.