Demonetizacija na pohodu

Leto 2016 je končano in trgovci že počasi preštevajo zaslužke praznične nakupovalne mrzlice. Pri tem so oči uprte predvsem v najbolj potrošniško državo – ZDA. Prvi podatki so kazali na razočaranje, saj so konec novembra rast prodaje dosegala predvsem spletni trgovci. Toda tudi klasična prodaja je konec decembra doživela okrevanje. Medtem ko je težko oceniti, kdo se je najbolj izkazal v tem segmentu, je Amazon že objavil, da je bila tokratna božična sezona rekordna, saj so odpremili za kar milijardo različnih paketov.

Zmagovalcev globalnega potrošništva pa ne najdemo samo pri trgovcih in proizvajalcih najpopularnejših daril, ampak tudi v finančnem sektorju, med katerimi lahko poudarimo predvsem procesorje plačilnih transakcij. Med njimi je največja ameriška Visa. Globalno podjetje, ki zaposluje več kot 11.000 ljudi in na leto ustvari okoli 14 milijard dolarjev prihodkov, neposredno ne izdaja debetnih in kreditnih kartic, ampak finančnim institucijam zgolj ponuja svoje produkte in prek VisaNeta zagotavlja infrastrukturo, ki omogoča izvrševanje plačil. Prodajni kanal so tako predvsem banke, ki tudi nosijo vsa kreditna tveganja, s tem pa Visa v preteklosti kljub finančni krizi ni bila pod vplivom pretresov, ki jih je doživljal večji del finančnega sektorja. 

Zaradi zelo močne blagovne znamke in občutljive infrastrukture Visa obvladuje že več kot polovico globalnega kartičnega poslovanja, skupaj z drugim največjim igralcem na trgu – MasterCardom – pa tudi narekujeta tempo tega sektorja. Ker s tem delno tudi omejujeta konkurence, sta bila v preteklosti tudi oba deležna najrazličnejših obtožb in poravnav, taki neugodni pojavi pa se zaradi njune monopolne pozicije lahko zgodijo tudi v prihodnje. Toda globalno se bo položaj Vise v prihodnje le še dodatno okrepil. Visa namreč prevzema Visa Europe, ki je bila od leta 2006 v lasti evropskih bank, zdaj pa bosta obe družbi združeni pod eno streho, to pa omogoča tudi nižanje stroškov in s tem večje dobičke za delničarje.

Pred Viso je še naprej tudi velik potencial za rast. Rast digitalnih plačilnih transakcij namreč ni le pod vplivom širjenja spletnega nakupovanja, ampak se kartično plačevanje vse bolj širi tudi pri klasičnih trgovcih. Za to po eni strani skrbi rast zmogljivosti in dostopnosti spletnih povezav, po drugi pa tudi razvoj novih tehnologij, ki, na primer, z brezstičnim plačevanjem na blagajnah že omogočajo hitrejše plačevanje računov, kot če se tega lotevamo z gotovino.

Dolgoročno gledano pa je bilo za Viso in na splošno za kartično industrijo leto 2016 prelomno tudi zaradi še jasnejšega trenda demonetizacije. Čeprav smo ta trend pričakovali predvsem v razvitih državah, in sicer kot postopno ukinjanje bankovcev večjih vrednosti (v Evropi se tako ne izdaja več bankovcev v vrednosti 500 evrov), pa so veliko bolj drastično potezo naredili v Indiji. Vlada se je z ukinitvijo bankovcev v vrednosti 500 in 1000 rupij (okoli 7,5 in 15 dolarjev) resno lotila sive ekonomije, imetniki pa so omenjene bankovce morali nujno položiti oziroma zamenjati v banki. Kljub takratnemu šoku, lahko pričakujemo, da se bo razširjenost kartičnega poslovanja v Indiji povečala, dolgoročno pa težnjo po demonetizaciji lahko pričakujemo tudi v drugih državah. Medtem ko je bil Amazon najverjetnejši zmagovalec teh praznikov, bi bila prav Visa lahko šampion dolgoročnega razvoja potrošniške kulture.

Borzni komentar je napisal Matej Šimnic, ALTA Invest.